Dodatek na delovno dobo tudi za čas opravljanja študentskega dela
Na podlagi 129. člena Zakona o delovnih (ZDR-1) delavcu, ki je skladno s tem zakonom v delovnem razmerju po pogodbi o zaposlitvi, pripada dodatek na delovno dobo, ki se določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Praviloma pa dodatek na delovno dobo znaša 0,5 % bruto plače za vsako dopolnjeno leto delovne dobe. Dijakom in študentom z opravljanjem študentskega dela pa teče le pokojninska, ne pa tudi delovna doba. Z vidika dodatka na delovno dobo so tako posamezniki, ki opravljajo študentsko delo, le navidezno v enakopravnem položaju s tistimi, ki študentskega dela niso opravljali, saj oboji pričnejo delo brez dodatka na delovno dobo. Vendar pa bo povprečni diplomant, ki je v času izobraževanja opravljal študentsko delo, dodatek na delovno dobo prejemal 38 let, zaradi česar bo v zadnjih 2 letih delovne dobe prikrajšan za prejemke v skupni višini 19,25 % bruto plače. Pri teh posameznikih pa bo zato nižja tudi osnova za izračun pokojnine. Zaradi drugačnega načina plačevanja opravljenega študentskega dela (po urni postavki) kot to velja pri delovnem razmerju po pogodbi o zaposlitvi (mesečna bruto plača) ter želje po ohranitvi njegove fleksibilnosti, se v je Zakonu o delovnih razmerjih dodala določba, da so do dodatka za delovno dobo upravičeni zaposleni v delovnem razmerju po pogodbi o zaposlitvi, ne pa tudi dijaki in študenti, ki opravljajo študentsko delo. Ti pa ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi upravičenost do dodatka na delovno dobo dokazujejo z izpisom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o pridobljeni pokojninski dobi. Za dejansko uveljavitev so še vedno pristojni socialni partnerji, na katerih je naloga, da določbo umestijo tudi v kolektivne pogodbe.
