Ljubljana, 22. april 2022 – Urad Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) je na Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS) in medije naslovil odziv na poziv ŠOS k preklicu navedb iz dopisa št. 1005-15/2022-109 – DGZR z dne 8. 4. 2022 ter izplačilu dodatka vsem pripadnikom sil za zaščito, reševanje in pomoč, ter dijakom in študentom, ki so vključeni ali vpoklicani k opravljanju nalog pomoči.
URSZR v svojem odgovoru (dopis št. 091-2/2022-38-DGZR) natančneje predstavi svojo odločitev, da do dodatka ni upravičen:
- ”prostovoljec, ki ni pripadnik sil za zaščito, reševanje in pomoč oz. nima statusa dijaka ali študenta,
- če je dijak ali študent opravljal naloge tehnične ali administrativne pomoči v drugih prostorih, ki nima zveze z neposredno celostno oskrbo bolnikov, cepljenjem ali testiranjem,
- če je dijak ali študent zaradi opravljanja nalog ali dela prejel t. i. covid dodatek,
- če je bil dijak ali študent za svoje delo plačan.”
URSZR v dopisu navedeno odločitev utemeljuje z navedbo, da v: ”77. členu Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 206/21, ZDUPŠOP) ni določenega natančnega okvira upravičencev, niti ne meril oz. postopkovne izvedbe zakonske določbe.”
Strinjamo se lahko, da postopkovna izvedba zakonske določbe v ZDUPŠOP ni opredeljena, dejstvo pa je, da so zelo natančno navedeni upravičenci, kot je tudi natančno navedena pravica (t.j. dodatek), do katere so osebe upravičene. To z vidika pravne normiranosti ni prav nič nenavadnega; pravica se mora podeliti na ravni zakona, medtem ko so za operativno in tehnično izvedbo podeljevanja pravice posamezniku dodatne določbe opredeljene v podzakonskih aktih (npr. pravilnikih). Gre za določanje izvrševanja z zakonom podeljenih pravic, ki ga izvede izvršna oblast na podlagi odločitev zakonodajne oblasti.
Ključno pri tem pa je, da podzakonski akti ne smejo dodatno omejevati z zakonom podeljene pravice, kar pa je natanko to, kar je z dodatno razlago storil URSZR.
URSZR dodatno navaja, da bi ob izplačevanju dodatka dijakom in študentom, ki so za svoje delo plačani, prišlo do tveganja dvojnih izplačil za isti namen, kar ”bi predstavljalo nepravilno oz. neupravičeno uporabo proračunskih sredstev, ki bi jih bilo potrebno vračati.”. Navedba je popolnoma nesmiselna, saj ZDUPŠOP šele vzpostavlja možnost izplačila dodatka, financiranje izplačila dodatka pa je možno le na podlagi 77. člena ZDUPŠOP. V kolikor pa so pristojne institucije mnenja, da izplačevanje COVID-19 dodatka pomeni dvojno financiranje, je potrebno revidirati in refundirati vse COVID-19 dodatke, ki so jih prejeli zaposleni v javnem sektorju (na podlagi Kolektivne pogodbe za javni sektor) ter vsi zaposleni v zdravstvu in v zdravstvenih ter socialnih ustanovah, ki so obravnavali COVID-19 paciente.
Žalostno je, da so bili dijaki in študenti, ki so v zadnjih dveh letih nesebično pomagali pri boju z epidemijo, v primerjavi z zaposlenimi v zdravstvu in sociali zapostavljeni in so bili edini, ki večino časa niso prejemali dodatkov za delo v izjemnih razmerah. Še bolj pa je žalostno, da je država po dveh letih zapostavljenosti dala obljubo po izplačilu vsaj minimalnega dodatka, ki pa jo je takoj tudi prelomila.
Marike Grubar, predsednica ŠOS: ”Navedbe Urada RS za zaščito in reševanje ponovno zavračamo in zahtevamo izplačilo dodatka za vse dijake in študente. Ob tem izpostavljamo, da so dijaki in študenti pristopili k opravljanju zahtevnega in nevarnega dela s COVID-19 bolniki tudi zaradi obljube po izplačilu dodatka. Na ŠOS vedno zagovarjamo, da morajo biti vsi delavci za pošteno opravljeno delo tudi pošteno plačani, zato seveda podpiramo izplačilo dodatkov za prostovoljce, enako pa mora veljati tudi za tiste dijake in študente, ki so delo opravljali preko napotnice ali druge oblike dela.”
