V preteklih dneh smo na Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS) prejeli informacije o pripravi novega, osmega protikorona zakona, ki ga pripravlja Vlada Republike Slovenije. Kljub temu, da ključni ukrepi, predlagani s strani ŠOS, doslej niso bili niso bili vključeni v protikorona zakone ter da Vlada RS socialni dialog z mladimi zavrača, smo pristojnima ministrstvoma ter Vladi RS posredovali ukrepe, za katere menimo, da so nujni za lajšanje socialnega in psihičnega stanja mladih v času razglašene epidemije COVID-19.
Obenem odločevalce ponovno pozivamo, da mlade vključijo v socialni dialog, znotraj katerega lahko skupaj oblikujemo učinkovite in zaupanja vredne ukrepe.
- Področje socialnih pravic, ki izhajajo iz statusa študenta in študentskega organiziranja
- S PKP 7 je Vlada RS predlagala, Državni zbor RS pa uzakonil, ponovno enkratno izredno izplačilo dodatka za študente v višini 150 eurov. Enako kot spomladi 2020 pa so iz upravičenosti do dodatka izpadli študenti s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki študirajo v tujini ter tuji študenti, ki študirajo v Republiki Sloveniji. Neupravičeno urejanje in nepravičen ukrep je kritiziral tudi Zagovornik načela enakosti v Priporočilu Zagovornika načela enakosti glede Predloga zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (PKP7)[1]. Zato pozivamo k razširitvi dodatka za omenjeni dve skupini študentov.
- Poleg uvedbe izrednega enkratnega dodatka za študente, je PKP 7 predvidel tudi dodatek za dijake, ki prejemajo otroški dodatek, v višini 50 eurov. Ker pa so do otroškega dodatka upravičeni le dijaki, mlajši od 18 let, so iz upravičenosti do obeh dodatkov izpadli dijaki, starejši od 18 let. Zato predlagamo, da se tudi dijakom, starejšim od 18 let, nameni dodatek v višini 150 eurov
- Upad študentskega dela je po podatkih študentskih servisov v mesecu aprilu 2020 znašal preko 50 %, v novembru 2020 pa preko 20 %. Glede na to, da Vlada RS ni predlagala kakršnihkoli ukrepov, ki bi zmanjšali življenjske stroške študentov (plačilo stanarin pri zasebnih najemodajalcih; plačilo šolnin ter drugih s študijem povezanih stroškov itd.), je nujno potrebno zagotoviti nadomestilo za izpad dohodkov dijakov in študentov, tudi če ti prihodki v povprečju niso visoki. Zato pozivamo k uveljavitvi ukrepa, s katerim se dijakom in študentom nameni mesečno nadomestilo za izpad dohodkov v enaki višini, kot to velja za zaposlene po pogodbi o zaposlitvi, tj. 80 % povprečnega mesečnega prihodka iz naslova študentskega dela v zadnjih 12 mesecih. Takšen ukrep je prav tako, v že omenjenem dokumentu, predlagal Zagovornik načela enakosti. Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je v letu 2019 skoraj 20.000 dijakov in študentov preko študentskega dela zaslužilo vsaj 50 % neto minimalne plače za leto 2019 (dobrih 330 eurov mesečno). Ocenjujemo, da teh 20.000 dijakov in študentov izobraževanja oz. študija s tolikšnim izpadom dohodkov izobraževanja ne bo moglo nadaljevati in zaključiti.
- Epidemija COVID-19 in uvedba izobraževanja na daljavo je še povečala družbene razlike in izpostavila socialne razlike med šolajočo populacijo. Na ŠOS smo že v spomladanskem zaprtju opozarjali, da prihaja do neenakomernih pogojev pri dostopu do izobraževanja, kar ima kritične posledice za celotno družbo. Jesensko zaprtje je še bolj problematično, saj je nastopilo že na začetku šolskega oz. študijskega leta, ko je snov, ki se obravnava, najbolj pomembna. Lahko vidimo tudi, da je strokovna javnost pozvala k ukinitvi ocenjevanja, saj pri šolanju na daljavo niso vsi v enakem položaju, do katerega prihaja zaradi pomanjkanja oz. neustrezne opreme, ki jo šolajoči potrebujejo za normalno izobraževanje. Na ŠOS zato predlagamo, da Vlada RS nameni sredstva za nakup opreme za vsakega osnovnošolca, dijaka in študenta, ki zaradi družinskega ali socialnega položaja ne morejo sami poskrbeti za to, v višini 600,00 eurov na osebo.
- Povezano z zahtevo po avtomatičnem podaljšanju statusa študenta za študijsko leto 2021/22 opozarjamo, da status študenta neposredno ne omogoča koriščenja socialnih pravic, ki iz statusa študenta izhajajo. Tako področne zakonodaje na področju npr. subvencioniranega bivanja študentov, štipendiranja in zdravstvenega zavarovanja, določajo dodatne omejitve pri koriščenju teh pravic. Zaradi teh omejitev bodo študenti, ki so na podlagi interventne zakonodaje upravičeni do dodatnega leta statusa študenta, oškodovani dostopa do omenjenih pravic v prihajajočih študijskih letih. Zato pozivamo k sprejemu ukrepa, s katerim se pravice, do katerih so študenti upravičeni, v času dodatnega študijskega leta podeljujejo, njihovo trajanje pa ustrezno podaljša za dodatno leto oz. dve leti, v primeru, ko je študent upravičen do dveh dodatnih let statusa študenta po interventni zakonodaji.
- Nadalje pozivamo pristojna ministrstva, da študentom, ki živijo v najemniških stanovanjih, pomaga z namenskimi sredstvi za plačilo najemnine za čas trajanja epidemije in izobraževanja na daljavo. Zaradi izvajanja študija na daljavo in omejevanja gibanja na eno občino, mnogi študenti ne bivajo v kraju študija, kljub temu pa morajo plačevati najemnino. Poleg tega so določene skupine študentov zaradi visokih stroškov in izpadov prihodkov bolj izpostavljeni socialnim tveganjem, kamor spadajo tudi študenti, ki bivajo na trgu pri zasebnikih, še posebej tisti, ki bivajo v nesubvencioniranih sobah. Medtem, ko je Vlada RS poskrbela, da se študentom, ki v študentskih domovih v času epidemije ne bivajo, oprosti plačilo najemnine za čas izselitve, so študenti, ki bivajo pri zasebnikih ostali na suhem. Kljub temu, da so stroški bivanja višji kot v javnih študentskih domovih in kljub temu, da mnogo teh študentov v najetih sobah oz. stanovanjih trenutno ne biva.
- V preteklem obdobju (pomladnih mesecih) omejevanja gibanja smo lahko videli, da so najkrajšo potegnili socialno najbolj ogroženi študenti. Upad ponudbe študentskega dela je bil 90 % (danes okoli 60 %), mnogi študenti pa v kraju stalnega prebivališča zaradi socialnega položaja družine niso imeli pogojev za normalno opravljanje študijskih obveznosti. Zato v drugem valu predlagamo dvig državnih štipendij za 75 %, s čimer bi socialno ogroženim dijakom in študentom vsaj poskusili omogočiti opravljanje šolskih in študijskih obveznosti od doma. Glede na dejstvo, da mnogi socialno ogroženi študenti, ki bi lahko prejemali državno štipendijo, raje prejemajo Zoisovo, predlagamo enak dvig tudi za Zoisove štipendiste.
- Na ŠOS ponovno predlagamo tudi ukrepe s področja subvencionirane študentske prehrane. Možnost koriščenja štirih subvencij na dan in več hkrati bi pomenilo manj osebnega stika in manj možnosti za prenos okužbe, hkrati pa bi pomenilo tudi manjšo finančno breme za študenta, saj ne bi večkrat plačeval cene dostave. Možnost prenašanja subvencij za več kot dva meseca nazaj pa bi predvsem razbremenilo študente, ko se bodo vrnili na normalen študij. Nadalje zahtevamo priznanje vseh realnih stroškov za izvajanje sistema SŠP od Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki nastanejo Študentski organizaciji Slovenije in njenim organizacijskim oblikam. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za izvajanje sistema subvencionirane študentske prehrane krije približno 45 % vseh stroškov. V teh stroških niso zajeti niti stroški delovanja sistema niti stroški nadgradenj sistema. Manjkajoči del sredstev organizacijske oblike ŠOS zagotavljajo iz drugih virov (ki so bili zmanjšani z ZIPRS2122). Zahtevamo dvig subvencije za obrok na 2,92 eura. Subvencija se od 1.7.2011 do 1.7.2019 na podlagi Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) ni usklajevala. Po osmih letih se je subvencija, upoštevajoč samo preteklo leto, zvišala samo za 0,06 €. Če bi se upoštevalo realno zvišanje subvencije, bi sedaj morala znašati 2,92 €. Pristojnemu ministrstvu predlagamo dokazovanje istovetnosti upravičenca s predložitvijo javne listine opremljene s fotografijo, ki jo izda državni organ ali uradni dokument o statusu študenta s fotografijo, ki je izdan v skladu z Zakonom o visokem šolstvu ali Zakonu o višjem strokovnem izobraževanju na vpogled. Trenutna opredelitev je preveč ohlapna in dopušča možnost interpretacije, da se ob unovčitvi lahko uporablja kateri koli dokument, ki vsebuje fotografijo. V definiciji se uporablja besedna zveza osebni dokument, ki ga slovenska zakonodaja ne definira. Gre za javno listino, ki jo izda državni organ. Zahtevamo tudi zagotovitev SŠP za študente, ki se nahajajo izven kraja kjer se izvajajo javno veljavni višješolski ali visokošolski študijski programi in nudi subvencionirana študentska prehrana. Predlog izhaja iz dejstva, da obstajajo študenti, ki kljub situaciji študija na daljavo nimajo zagotovljenega subvencioniranega toplega obroka, saj bivajo v kraju, kjer se ne izvaja veljavni višješolski ali visokošolski študijski program. V primerjavi s študenti, ki tam bivajo, se taki študenti nahajajo v neenakem položaju.
- Ureditev iz 130. člena ZUJF, po kateri je ŠOS upravičena do vsaj 80 % sredstev, ki jih je iz naslova obračunanih prihodkov iz koncesijske dajatve prejela v letu 2011, izhaja iz časa ekonomske krize, ko se je ob spreminjanju obdavčitve študentskega dela le-to podražilo, na ta račun pa so se prihodki v državni proračun močno povečali. Na račun večje obdavčitve je prišlo do upada opravljenega študentskega dela, s tem pa do upada prihodkov ŠOS. Kot kompromis se je ŠOS odpovedal 20 % svojih prihodkov, čeprav je bil upad študentskega dela od leta 2012 vsako leto višji. Pomembno pa je izpostaviti, da spremembe v obdavčitvi študentskega dela, ki so bile sprva interventne (ZUJF je interventni in začasni zakon), ostajajo sistemske, tudi s podporo ŠOS. Takšna ureditev je v interesu države, saj pomembno zmanjšuje zlorabe ter skrbi za delujoč trg dela, trenutno pa je tudi v interesu ŠOS, saj ne vpliva na financiranje delovanja študentskih organizacij. S temi sredstvi ŠOS z javnim pooblastilom izvaja sistem subvencionirane študentske prehrane in evidence študentskega dela, katerih delovanje, z zmanjšanimi sredstvi, ne bi mogli nemoteno zagotavljati. Študentske organizacije ob tem skrbimo za zastopstvo študentov, predvsem pa organiziramo projekte, izvajamo aktivnosti ter namenjamo finančna sredstva za socialno pomoč študentom, razvoj raznovrstnih obštudijskih področij, izobraževanj, delavnic, kulturnih in športnih aktivnosti. Fundacija študentski tolar Študentske organizacije univerze v Ljubljani vsako leto razdeli več deset tisoč evrov pomoči potrebnim študentom, enako velja za Fundacijo Solidarnostni sklad Študentske organizacije Univerze v Mariboru. V okvirih študentskih organizacij univerz delujejo društva oz. klubi študentskih družin, ki jim s sofinanciranjem dejavnosti pomagajo študentske organizacije. S finančno podporo študentskih organizacij delujejo tudi društva študentov invalidov po visokošolskih središčih. Lokalni študentski klubi pa so tako ali tako pogosto edini organizatorji in izvajalci projektov in aktivnosti za mlade v lokalni skupnosti, s tem pa razvijajo družabno življenje in povezujejo skupnost. Z zmanjševanjem sredstev za delovanje bo ogrožen obstoj 4 študentskih organizacij, 58 študentskih klubov in več deset zavodov in fundacij. Zato pristojno ministrstvo za delo pozivamo, da se razveljavi določba iz ZIPRS2122 o omejitvi sredstev, ki jih študentske organizacije prejmejo iz naslova 130. člena ZUJF.
- Področje izobraževanja
- Glede na to, da se v študijskem letu 2020/2021 ponavlja zapiranje visokošolskih zavodov ter študij ponovno izvaja na daljavo kot v preteklem študijskem letu, predlagamo, da se tudi za trenutno študijsko leto zagotovi možnost dodatnega študijskega leta, kot je bilo to zagotovljeno z 49. členom Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20 in 152/20 – ZZUOOP; ZIUZEOP). Ob tem predlagamo, da se za prihodnje študijsko leto status študenta podaljša avtomatično, saj se je na številnih visokošolskih zavodih dogajalo, da so status podaljšali zgolj študentom, ki so oboleli s COVID-19, niso pa upoštevali nekaterih posledic spremembe študijskega procesa, kot npr. pomanjkanje študijskih pripomočkov in gradiv, neustrezna internetna povezava v kraju stalnega prebivališča, itd.
- Študij na daljavo se nikakor ne more primerjati s klasično obliko študija, zaradi česar je kvaliteta študija začela močno upadati. Skladno z anketo, ki jo je opravila Študentska organizacija Slovenije, je večina študentov mnenja, da za študij na daljavo porabijo veliko več časa kot za klasično obliko študija, ob tem pa je večina študentov mnenja, da je njihovo pridobljeno znanje manjše. Ob tem se na študentske organizacije obračajo študenti, katerim predavatelji tedensko spreminjajo učne načrte, zaradi česar študijskemu procesu niti ne morejo več slediti. Takšno stanje na področju visokega šolstva je zastrašujoče in kliče po ukrepanju. Z namenom izboljšave kvalitete študija bi se pod okriljem MIZŠ ustanovila delovna skupina, ki bi bila sestavljena iz naslednjih deležnikov: štirje rektorji, člani rektorske konference, predsednika oz. predstavnika obeh reprezentativnih sindikatov visokošolskih delavcev, direktor NAKVIS, predstavnik skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov, predstavnik skupnosti višjih strokovnih šol in predsednik ŠOS. Delovna skupina bi se sestajala vsakih 14 dni in bi pregledovala stanje na posameznih visokošolskih in višješolskih zavodih in skupaj oblikovala predloge za izboljšavo kvalitete študija.
[1] Priporocilo-Zagovornika-nacela-enakosti-v-zvezi-s-predlogom-Zakona-o-interventnih-ukrepih-za-pomoc-pri-omilitvi-posledic-drugega-vala-epidemije-COVID-19.pdf.
