Obveznost vračila štipendije zaradi nezaključenih študijskih obveznosti brez lastne krivde

Varuh človekovih pravic je objavil obvestilo glede podaljšanja roka za zaključek študija za štipendiste. Študentje imajo namreč možnost podaljšanja roka za zaključek študijskih obveznosti, če centru za socialno delo predložijo potrdilo fakultete, s katerim dokažejo, da niso diplomirali/magistrirali do predvidenega roka zaradi okoliščin, na katere niso mogli vplivati. Gre za pravico, katere mnogi študenti (in CSD) namreč niso dobro poznali.
Varuh je dobil pobudo glede študentov, ki zaradi razlogov, na katere niso mogli vplivati, niso zaključili izobraževanja do poteka absolventskega staža in morajo zato v skladu z Zakonom o štipendiranju (ZŠtip-1) vrniti prejete zneske državne štipendije za zadnji dve leti (šlo je za primere, za katere še ne velja novela ZŠtip-1B, po kateri je potrebno vračilo le za zadnje leto). Šlo je za različne primere:
  • študentka arheologije, ki zaradi zahtevnosti raziskovalne magistrske naloge te ni mogla zaključiti v enem letu.
  • študent je opravljal magistrsko nalogo v okviru projekta v podjetju, kjer se je projekt zavlekel (ne po njegovi krivdi).
  • magistrska naloga je bila oddana pravočasno, vendar jo je študent zaradi odsotnosti mentorja zagovarjal šele začetek oktobra naslednje študijsko leto.
Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) se je strinjalo, da je v zgoraj navedenih primerih po opisu dejanskega stanja mogoče razumeti, da gre pri zamudi roka za uspešen zagovor diplome/magisterija za okoliščine na strani fakultete, na katere štipendisti niso mogli vplivati. MDDSZ je pojasnilo, da je v tovrstnih primerih tako štipendistom kakor tudi centrom za socialno delo svetovalo, naj štipendisti prinesejo potrdilo fakultete z navedbo razlogov, zaradi katerih zagovor ni bil možen v roku.
Prvi odstavek 87. člena ZŠtip-1 med drugim določa, da se štipendijsko razmerje in prejemanje štipendije podaljša za dodatno eno šolsko ali študijsko leto, če štipendist ponavlja letnik zaradi starševstva, opravičljivih zdravstvenih razlogov, izjemnih družinskih in socialnih okoliščin ali neizpolnjenih šolskih ali študijskih obveznosti zaradi višje sile. V 3. členu ZŠtip-1 je višja sila opredeljena kot nepredvidljiv izjemen dogodek ali okoliščina zunaj nadzora štipendista, ki mu preprečuje izpolnitev obveznosti, pri čemer dogodka ali okoliščine ni bilo mogoče pričakovati, predvidevati ali nanj računati ali se mu izogniti. Če so bili razlogi takšne narave, da jih je bilo mogoče opredeliti za višjo silo, se je rok za zaključek lahko podaljšal tudi študentom, ki bi sicer morali diplomirati/magistrirati do 30. 9. 2018.
Študentje imajo torej možnost podaljšanja roka za zaključek študijskih obveznosti, če niso diplomirali/magistrirali do predvidenega roka zaradi okoliščin, na katere niso mogli vplivati, torej višje sile. Svetujemo, naj se pri uveljavljanju te pravice v primeru težav (na CDS), sklicujejo na to obrazložitev ali se v primeru negativne odločbe pritožijo.
Naj tudi spomnimo, da je bil lani spremenjen ZŠtip-1 tudi v petem odstavku 99. člena. Tako zakon od šolskega/študijskega leta 2018/2019 dalje določa, da je štipendist, ki ne zaključi študija v 12 mesecih po zaključnem letniku (t.i. absolvent), dolžan vrniti štipendije, prejete ali za zadnji letnik ali za absolventski staž, torej samo za zadnje leto prejemanja (pred tem za obe leti – zadnji letnik in leto absolventa).
V novem prvem odstavku 99. člena ZŠtip-1 pa je eksplicitno navedeno, da štipendistu ni potrebno vračati štipendijev primerih, ko letnika (oziroma izobraževanja) ni uspešno zaključil iz razlogov, navedenih v prvem odstavku 87. člena ZŠtip-1 (torej zaradi starševstva, opravičljivih zdravstvenih razlogov, izjemnih družinskih in socialnih okoliščin ali neizpolnjenih šolskih ali študijskih obveznosti zaradi višje sile).