Videoigre so že dolgo več kot zgolj oblika zabave. Postale so pomemben del sodobne kulture, umetnosti, druženja in digitalnega vsakdana mladih. O tem v intervjuju za Večer razmišlja filozof in pisatelj dr. Mirt Komel, ki v svoji knjigi Osma umetnost: estetika videoiger videoigre obravnava kot najmlajšo umetniško formo.

Sodobne videoigre združujejo elemente literature, filma, glasbe, likovne umetnosti, oblikovanja, pripovedovanja zgodb in interaktivne izkušnje. Prav zato jih ni več mogoče razumeti le kot prostočasno dejavnost, temveč tudi kot kulturni in družbeni pojav, ki odpira pomembna vprašanja o umetnosti, tehnologiji, skupnosti in odgovornosti.

Ali videoigre vplivajo na nasilje?

Eno od pogosto zastavljenih vprašanj je, ali igranje nasilnih videoiger vpliva na nasilno vedenje. Komel opozarja, da povezava med videoigrami in nasiljem ni enostavna ter da razprave o nasilju v družbi ne moremo omejiti zgolj na vsebino iger. Pomemben je širši družbeni kontekst, vključno z dostopnostjo orožja, socialnimi razmerami, vzgojo, duševnim zdravjem in kulturo posamezne družbe.

Zato je pri razumevanju videoiger pomembno, da jih ne obravnavamo površno ali z moralno paniko, temveč z razmislekom. Tako kot pri filmih, knjigah ali glasbi je tudi pri videoigrah pomembno razumeti vsebino, namen, sporočilo in način, kako igralec vstopa v zgodbo oziroma svet igre.

Potrebujemo digitalno in kulturno pismenost

Videoigre so danes eden ključnih medijev mladih generacij, zato bi jih morali znati tudi kritično brati. To pomeni, da se vprašamo, kakšne vrednote prikazujejo, kako gradijo zgodbe, kako vključujejo igralca in kakšne skupnosti ustvarjajo.

Za študentke in študente je to pomembno tudi z vidika digitalne pismenosti. Razumevanje videoiger ni povezano le z igranjem, temveč tudi s kulturo, umetnostjo, tehnologijo, psihologijo, družbo in izobraževanjem. Prav zato imajo lahko videoigre prostor tudi v akademskih razpravah in učnih okoljih.

Videoigre kot prostor skupnosti

Nekatere zahtevnejše igre ustvarjajo močne skupnosti igralcev, ki si pomagajo, delijo izkušnje, razpravljajo o strategijah in skupaj raziskujejo kompleksne svetove. Videoigre tako niso nujno izolirana izkušnja, temveč lahko postanejo tudi prostor sodelovanja, učenja in povezovanja.

Razprava o videoigrah zato ni le razprava o zaslonih, ampak tudi o sodobni kulturi mladih, umetnosti prihodnosti in načinih, kako razumemo digitalni svet, v katerem živimo.

Več o intervjuju z dr. Mirtom Komelom si lahko preberete TUKAJ.