Vrste študija
Redni študij: Ta oblika izobraževanja je organizirana tako, da naj bi povprečen študent dnevno namenil približno 8 ur študiju, bodisi skozi organizirane oblike na fakulteti ali samostojno delo. Na redni študij se lahko vpiše vsak, ki izpolnjuje pogoje za vpis, ne glede na starost ali zaposlitveni status. Vendar pa rednim študentom, ki so zaposleni ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje, ne pripadajo določene pravice iz statusa študenta, kot so zdravstveno zavarovanje, subvencionirana prehrana, prevoz in štipendiranje. Redni študij na prvi in drugi stopnji je na javnih visokošolskih zavodih brezplačen za vse študente, ki še niso izkoristili praviec do brezplačnega študija. Pri vpisu na zasebne zavode pa je pomembno preveriti, ali je izbrani program koncesioniran; v nasprotnem primeru je tudi redni študij plačljiv.
Izredni študij: Ta oblika študija je običajno namenjena tistim, ki študirajo ob delu, saj so obveznosti prilagojene delovniku in potekajo praviloma v popoldanskih urah in ob koncih tedna. Po obsegu in zahtevnosti je izredni študij enakovreden rednemu, razlikuje se predvsem v organizaciji in razporeditvi študijskih obveznosti. Za izredni študij se zaračunava šolnina, katere višina je določena s cenikom posameznega zavoda in je odvisna od izbranega študijskega programa, zato lahko pride do velikih razlik v zneskih. Izredni študenti, ki niso zaposleni ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve, imajo enake pravice kot redni študenti, vključno z zdravstvenim zavarovanjem, subvencionirano prehrano, prevozom in možnostjo štipendiranja. V študijskem letu 2029/2030 bo izredni študij nadomestil časovno prilagojen študij, ki bo glede na potrebe študentov lahko trajal dlje, prav tako bo na javnih in koncesioniranih programih ta oblika študija brezplačna za študente, ki še niso koristili pravice do brezplačnega študija.
Status študenta in pravice
Študent je oseba, ki se vpiše na visokošolski zavod na podlagi razpisa za vpis in se izobražuje po dodiplomskem ali podiplomskem študijskem programu.
Status študenta se izkazuje s študentsko izkaznico.
Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi pogoji, določenimi z zakonom, statutom in študijskim programom. Pri tem:
- se ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončajo študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu,
- lahko spremenijo študijski program ali njegovo smer,
- lahko na vsaki posamezni stopnji enkrat v času študija ponavljajo letnik,
- se lahko izobražujejo na vzporednem študiju,
- lahko napredujejo in dokončajo redni študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom.
Prenehanje statusa študenta
Status študenta preneha:
- študentu, ki zaključi študijski program prve stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij,
- študentu, ki zaključi študijski program druge stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij,
- študentu, ki zaključi študijski program tretje stopnje,
- če študent ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
- če študent ne zaključi študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
- če študent ne zaključi študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku,
- če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik,
- če se izpiše iz študijskega programa ali smeri,
- če je bil izključen.
Ne glede na 4. Točko, študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer, razen, če se je vpisal v višji letnik kot je že bil vpisan.
V primerih iz 4., 5. in 7. točke lahko visokošolski zavod študentu ob nastopu upravičenih razlogov podaljša status študenta, vendar za največ eno leto.
Študentke matere, ki rodijo v času študija, in študenti, ki postanejo očetje v času študija, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega rojenega otroka.
Trajanje statusa študenta
Ne glede na četrto alineo prejšnjega odstavka študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer. V času študija lahko torej študent enkrat ponavlja letnik ali se enkrat prepiše (ne nujno v 1. letniku, lahko tudi kasneje) ali koristi t. i. absolventski staž.
V primerih iz četrte, pete in sedme alineje se študentu iz upravičenih razlogov (bolezen, izredne socialne okoliščine) status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto.
Študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka.
Druge pravice
Študenti imajo ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic (na primer prehrana, prevozi, štipendiranje) v skladu s posebnimi predpisi, če:
- niso v delovnem razmerju ali
- ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti,
- niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu oziroma
- niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov.
Študenti imajo pravico preko svojih predstavnikov sodelovati pri delu in upravljanju visokošolskih zavodov – način je podrobneje določen s statutom zavoda. Vsak študent pa ima pravico voliti dekana oz. rektorja na svojem visokošolskem zavodu.
Študenti s posebnim statusom
Študenti s posebnimi potrebami so slepi in slabovidni študenti oziroma študenti z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni študenti, gluhoslepi študenti, študenti z govornojezikovnimi motnjami, študenti s primanjkljajem na posameznih področjih učenja, gibalno ovirani študenti, dolgotrajno bolni študenti, študenti z motnjami avtističnega spektra in študenti s psihosocialnimi težavami.
Študenti s posebnim statusom so študenti, ki so kategorizirani športniki, trenerji, priznani umetniki in kulturniki, drugi študenti, ki se udeležujejo (področnih) mednarodnih tekmovanj, in študenti starši do začetka obveznega šolanja otroka.
Študenti s posebnimi potrebami in študenti s posebnim statusom so upravičeni do prilagoditve izvajanja študijskih programov na podlagi individualiziranega načrta prilagoditev, ki ga po razgovoru s študentom pripravi visokošolski zavod, pri čemer lahko napredujejo in dokončajo študij v daljšem času, kot je predvideno s študijskim programom, in pri tem obdržijo druge pravice in ugodnosti študentov.
Študenti uveljavljajo status iz tega člena z vložitvijo vloge na visokošolskem zavodu, na katerega so vpisani, ob vpisu ali kadar koli med študijskim letom.
- Univerza v Ljubljani
- Univerza v Mariboru (nov link: https://www.um.si/dokument/predpisi-univerze-v-mariboru/)
- Univerza na Primorskem (nov link: https://www.upr.si/si/o-univerzi/predpisi-in-dokumenti-/)
Za druge zavode se obrnite neposredno na zavod.
Izmenjave
Študentom so na voljo številne oblike študijske mobilnosti, ki si jih lahko prilagajate glede na časovne, jezikovne in tudi finančne zmogljivosti.
Več informacij s področja mobilnosti študentov najdete na:
Erasmus +
Erasmus+ je program Evropske unije, ki naslavlja mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa. Namen programa Erasmus+ je dvig kakovosti izobraževanja in usposabljanja ter s tem krepitev socialne kohezije in konkurenčnosti gospodarstva Unije.
Študenti lahko odidete na visokošolsko institucijo, ki ima z vašo matično institucijo podpisan bilateralni sporazum, na študijsko izmenjavo ali pa odidete na usposabljanje – prakso v katerokoli evropsko podjetje oz. organizacijo.
Program Erasmus+ vam omogoča, da lahko izvedete mobilnost tudi do 12 mesecev PO diplomi, le prijaviti se morate in biti izbrani za izmenjavo še v času, ko še imate status.
Za ta program je potrebno spremljati razpise (rok za prijavo za prihodnje študijsko leto je običajno decembra, kar pa je odvisno od fakultete) na matičnem zavodu ter pregledati, s katerimi organizacijami ima podpisan bilateralni sporazum – tudi sami lahko predlagate vzpostavitev sporazuma s tujo institucijo, ki vas zanima.
Kriteriji izbire
Pri prijavi navedete univerzo na katero bi radi šli in če je število študentov, ki bi radi šli tja, večje od razpisnih mest, vaš zavod opravi selekcijo na podlagi povprečnih ocen, znanja angleščine ali drugega tujega jezika, motivacijskega pisma ali pa razgovora. Kriterije določi izobraževalni zavod sam.
Financiranje
Ko ste uspešno izbrani morate zaprositi za štipendijo, višina katere pa je že vnaprej določena glede na državo v katero se odpravljate. Potrebno dokumentacijo vam bo posredovala univerza. Praviloma pa vam pripada tudi štipendija iz javnega sklada na katero se morate posebej prijaviti. Podpisati morate še pogodbo o štipendiranju in po tem dobite 80% celotne štipendije, preostalih 20% pa dobite po zaključku izmenjave in po oddanem poročilu o izmenjavi.
Finančne spodbude za socialno ogrožene študente
Finančne težave so (po podatkih raziskave EVROŠTUDENT) še vedno glavni razlog, zakaj se več študentov ne odloči za mobilnost. Zato je socialno ogroženim študentom na voljo poseben mehanizem v obliki dodatne finančne dotacije.
Za več informacij, postopek prijave, višino sofinanciranja in katere partnerske institucije so vam na voljo, se obrnite na vašega institucionalnega koordinatorja.
CEEPUS
Poleg programa Erasmus+ obstajajo še dodatne možnosti za mednarodno izkušnjo, tako za študente, kot za akademsko osebje. Program CEEPUS združuje univerze srednje in vzhodne Evrope in omogoča izmenjave v izbrane države, ki v njem sodelujejo. Te so: Albanija, Avstrija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Češka, Črna Gora, Hrvaška, Kosovo, Madžarska, Makedonija, Moldavija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija in Srbija.
CEEPUS deluje na osnovi mrež (Network). Posamezno mrežo ustanovijo univerza, fakulteta ali njihovi oddelki za določena področja. Tako imenovane “mreže” morajo sestavljati najmanj tri partnerske univerze/fakultete/oddelki, od katerih sta vsaj dve iz različnih držav. Mreža zagotavlja priznavanje študijskega obdobja, ki ga študent prebije na partnerski instituciji, na domači instituciji.
Poleg omenjenega programa ima Slovenija z izbranimi državami sveta sklenjene bilateralne sporazume, preko katerih lahko študenti odidejo v določene države na izmenjavo za namen študija ali prakse. To so t. i. bilateralne štipendije, ki zainteresiranim kandidatom nudijo izkušnjo mobilnosti v drugi državi in kulturi.
Kriteriji izbire
Osnovni pogoji:
- končana dva semestra študija;
- državljanstvo ene od držav CEEPUS;
- podpora koordinatorja posamezne mreže na matični instituciji;
- dodiplomski študenti lahko prosijo za izmenjavo za en semester ali največ 10 mesecev;
- v izjemnih primerih (npr. poletna šola) in z utemeljitvijo koordinatorja lahko zaprosijo tudi za krajša obdobja (vendar ne krajša od 21 dni).
- Registrirajte se na spletni strani programa CEEPUS. Izpolnite internetno prijavo: izberite mrežo, matično institucijo, institucijo gostiteljico, želeno obdobje in trajanje izmenjave.
- Prijavo oddate “on-line” do določenega roka.
Vaša prijava je potrjena na treh nivojih: najprej jo mora odobriti lokalni koordinator na matični instituciji, nato nacionalni CEEPUS urad v domači državi, zadnja dokončna dodelitev CEEPUS štipendije pa je v rokah nacionalnega CEEPUS urada v državi gostiteljici. Vse to poteka elektronsko, preko CEEPUS internetne strani. Prvo obvestilo o dodelitvi (ali zavrnitvi) CEEPUS štipendije prejmete po elektronski pošti.
Nacionalni CEEPUS urad države gostiteljice vam pošlje vso dokumentacijo in vse informacije v zvezi z odobreno CEEPUS izmenjavo na naslov, ki ste ga navedli v prijavi. Dokumentacijo natančno preberite in nato, v primeru da se strinjate s štipendijo in navedenimi pogoji, pošljite nazaj t.i. ‘Letter of Acceptance’ (in ostalo dokumentacijo, po navodilih v dopisu).
Sledi priprava na bivanje v tujini. Pred odhodom si pravočasno si uredite potrebno dokumentacijo (vizo, zavarovanje). Glede nastanitve se obrnite na institucijo gostiteljico, ki pa vam bo tudi posredovala informacije glede prevzema/nakazila štipendije.
Financiranje
Kandidirate lahko za štipendijo znotraj mreže, v katero je vaša institucija vključena, t. i. Network Mobility. Če vaša institucija ne sodeluje v CEEPUS mrežah pa lahko kandidirate za t. i. Freemover Mobility. Štipendijo CEEPUS dodeljuje država prejemnica in vključuje štipendijo, namestitev in zdravstveno varstvo ter zagotavlja oprostitev šolnine. Potni stroški so delno financirani.
Druge mobilnosti
Bilateralni sporazumi
Poleg bolj znanega programa Evropske unije za izmenjavo študentov Erasmus+, regionalno orientiranega programa CEEPUS in ostalih štipendijskih shem, imajo slovenski študentje možnosti študijske izmenjave tudi preko bilateralnih sporazumov in možnost pridobitve štipendije preko razpisov tujih institucij. Vlada Republike Slovenije tako:
- ima z različnimi državami sveta podpisane bilateralne sporazume o sodelovanju tudi na področju štipendiranja in študijskih izmenjav.
- na podlagi bilateralnih sporazumov vsako leto objavi obvestilo namenjeno tujim nacionalnih organom o določeni kvoti štipendij za tuje študente za določeno obdobje izmenjave v Sloveniji.
Prosimo, da se za dodatne informacije obrnete neposredno na institucijo, ki štipendije razpisuje. Jezik razpisne dokumentacije je navadno angleščina.
Nekatere univerze oz. samostojni zavodi sodelujejo tudi v drugih programih mobilnosti z izbranimi državami oz. regijami. Za specifične programe, možnosti in pogoje za mobilnosti, se obrnite na vaš visokošolski zavod.
Poletne šole
Poletne šole se odvijajo v času počitnic in trajajo nekaj tednov. Namenjene so poglabljanju znanj ali seznanitvi z določeno temo. Poletne šole po navadi organizirajo univerze, fakultete ali pa študentske organizacije. Z udeležbo na poletni šoli lahko pridobite različna znanja in si razširite obzorje v tuji državi ali pa doma. Lahko pa pridobite tudi kreditne točke (ECTS), ki se vam upoštevajo na vaši matični fakulteti – dobro je, da se o možnostih priznavanja vnaprej dogovorite.
Študij v tujini
Študij v tujini se od mobilnosti razlikuje po tem, da gre pri mobilnosti za kratkotrajno mobilnost (do enega leta) v tujino, pri čemer ste vpisani na slovenski visokošolski zavod (in imate pravice iz naslova statusa študenta v Sloveniji), pri študiju v tujini pa ste za celotno obdobje študija vpisani na izbrano tujo institucijo, pod pogoji, ki veljajo tam. Ker pa se izobraževalni sistemi med državami lahko precej razlikujejo, je pri odločanju za študij v tujini pomembno poznavanje razlik in posebnosti posameznih izobraževalnih sistemov.
Če se odločite študirati v državah članicah EU, veljajo za vas enaki pogoji kot za domače študente v državi gostiteljici. Pri tem pa ni odveč opozorilo, da nekatere države zaračunavajo šolnine tudi domačim študentom. Podatke o šolninah najdete tukaj. Več informacij o možnostih študija v članicah EU najdete tukaj.
Več informacij o študiju v tujini in urejanju dokumentacije pred odhodom v tujino ponuja spletna stran Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije.
Nekaj napotkov in nasvetov glede študija v tujini so pripravili tudi v Študentski svetovalnici.
Štipendije Ad futura za izobraževanje v tujini
Štipendije so namenjene vlagateljem, ki želijo pridobiti štipendijo za izobraževalni program za pridobitev stopnje izobrazbe v tujini. Več z zavihku o štipendijah.