Študenti, državljani Republike Slovenije, ki se izobražujejo izven kraja stalnega prebivališča in se vsakodnevno ne prevažajo, lahko subvencionirano bivajo v javnih in zasebnih študentskih domovih in pri zasebnikih s subvencijo.
Subvencionirano bivanje v študentskih domovih
V Sloveniji je študentom v študijskem letu 2026/2027 na voljo 12.883 mest za subvencionirano bivanje. Javne študentske domove najdemo predvsem v največjih študijskih središčih, in sicer v Ljubljani, Mariboru in Slovenski Istri.
Poleg javnih študentskih domov lahko študenti subvencionirano bivajo tudi v dijaških in zasebnih študentskih domovih ter pri zasebnikih. Možnosti nastanitve so na voljo tudi v manjših študijskih središčih, med drugim v Novi Gorici, Vipavi, Kranju, Novem mestu, Celju, Slovenj Gradcu, Postojni in Brežicah.
Višina subvencije za bivanje
Višina subvencije je odvisna od vrste nastanitve. V študijskem letu 2026/2027 mesečna subvencija znaša:
41,46 EUR na študenta za bivanje v javnih študentskih in dijaških domovih;
103,36 EUR na študenta za bivanje v zasebnih študentskih domovih in pri zasebnikih.
Kako do subvencioniranega bivanja?
Študenti lahko za subvencionirano bivanje zaprosijo prek elektronske prošnje na portalu eVŠ. Za pridobitev subvencije morajo izpolnjevati predpisane pogoje, ki se nanašajo na status študenta, oddaljenost stalnega prebivališča od kraja študija, dohodkovni položaj in druge okoliščine.
Podrobnejše informacije o razpisanih prostih mestih, pogojih za pridobitev subvencije, rokih za oddajo prošenj in postopku prijave so na voljo na portalu eVŠ – Subvencionirano bivanje.
Subvencionirano bivanje
Študenti lahko za čas študija pridobijo subvencijo za bivanje, s katero si znižajo stroške nastanitve. Subvencionirano bivanje je mogoče v javnih in zasebnih študentskih domovih, dijaških domovih ter pri zasebnikih, ki sodelujejo v sistemu subvencioniranega bivanja.
Prosta mesta in pogoji za pridobitev subvencije so vsako leto objavljeni v javnem razpisu.
Kdo je upravičen do subvencioniranega bivanja?
Subvencijo za bivanje lahko pridobijo študenti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
- Državljanstvo in prebivališče: so državljani Republike Slovenije, državljani držav članic Evropske unije ali tuji državljani, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, pri čemer so sami ali vsaj eden od njihovih staršev oziroma skrbnikov davčni rezidenti Republike Slovenije.
- Status študenta: imajo status študenta in se izobražujejo po študijskih programih, ki se izvajajo kot redni ali izredni študij, razen študija na daljavo.
- Zaposlitveni status: niso v delovnem razmerju, ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb, niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov ter ne prejemajo pokojnine, razen družinske pokojnine.
- Dohodkovni cenzus: povprečni bruto dohodek na družinskega člana v preteklem letu ne presega 150 % povprečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju.
- Oddaljenost od kraja študija: imajo stalno prebivališče najmanj 25 km od kraja študija.
- Drugi pogoji: niso bili izključeni iz študentskega doma.
Izjeme glede oddaljenosti
Do subvencije so lahko izjemoma upravičeni tudi študenti, ki imajo stalno prebivališče manj kot 25 km od kraja študija, če:
- je njihovo prebivališče od najbližjega postajališča javnega prevoza oddaljeno najmanj 4 km ali
- živijo v posebno težkih socialnih oziroma zdravstvenih razmerah, kar izkažejo z ustreznimi dokazili.
Subvencionirano bivanje za študente s posebnimi okoliščinami
Subvencija se lahko pod predpisanimi pogoji dodeli tudi:
- spremljevalcu študenta invalida, če je študent do spremljevalca upravičen v skladu s posebnimi predpisi;
- partnerju oziroma partnerici študenta z otrokom, če izpolnjuje predpisane pogoje;
- otroku študenta, in sicer do zaključka obiskovanja osnovne šole.
Kako oddati prošnjo za subvencionirano bivanje?
Študent prošnjo za subvencionirano bivanje odda elektronsko prek portala eVŠ.
Vsak študent lahko odda samo eno prošnjo za subvencionirano bivanje.
Študenti, ki prvič zaprošajo za subvencijo, oddajo prošnjo za sprejem, študenti, ki subvencijo že koristijo in želijo nadaljevati subvencionirano bivanje, pa prošnjo za podaljšanje bivanja.
Podaljšanje subvencioniranega bivanja
Prošnjo za podaljšanje oddajo študenti, ki so v preteklem študijskem letu bivali v javnem ali zasebnem študentskem domu oziroma pri zasebniku s subvencijo ter niso prekinili nastanitvene pogodbe.
Prošnjo za podaljšanje subvencioniranega bivanja je treba oddati vsako leto v predpisanem roku. Če študent prošnje ne odda pravočasno, lahko izgubi pravico do subvencioniranega bivanja in se mora v skladu s pogoji nastanitve izseliti.
Koliko časa lahko študent koristi subvencijo?
Subvencija za bivanje se dodeli za posamezno študijsko leto.
Študent lahko subvencijo praviloma koristi za čas trajanja enega študijskega programa na posamezni stopnji študija, in sicer:
- enega študijskega programa na prvi stopnji,
- enega študijskega programa na drugi stopnji,
- enega študijskega programa na tretji stopnji.
Subvencijo lahko koristi tudi v času absolventskega staža, če ima urejen status študenta.
Če je študent vzporedno vpisan na več študijskih programov, se pri določanju trajanja subvencioniranja upošteva program, na katerega je bil vpisan ob začetku prejemanja subvencije.
Če študent subvencijo prvič pridobi šele v višjem letniku študija, se obdobje upravičenosti sorazmerno skrajša glede na letnik, v katerem je začel koristiti subvencijo.
Ali lahko študent hkrati prejema subvencijo za bivanje in dodatek za bivanje k štipendiji?
Ne. Pravica do subvencioniranega bivanja in pravica do dodatka za bivanje k štipendiji se medsebojno izključujeta.
Študent se zato sam odloči, katero od obeh ugodnosti želi uveljavljati oziroma katera je zanj finančno ugodnejša.
Kje najdem več informacij?
Podrobnejše informacije o pogojih, razpisanih prostih mestih, rokih za oddajo prošenj in postopku uveljavljanja subvencije so na voljo na portalu eVŠ – Subvencionirano bivanje.
Oddaja prošnje: Portal eVŠ – Prošnja za subvencionirano bivanje.
Več podatkov o razpisu in postopku uveljavljanja subvencije za bivanje je na voljo na portalu eVŠ.
Za študijsko leto 2026/2027 je rok za oddajo prve prošnje 30. april 2027, rok za podaljšanje bivanja pa je potekel 18. avgusta 2026.
Subvencionirano bivanje pri zasebnikih
Bivanje v javnih študentskih domovih je praviloma ena izmed najugodnejših možnosti nastanitve za študente. Ker pa število razpoložljivih mest, predvsem v večjih študijskih središčih, ne zadostuje potrebam vseh študentov, država omogoča tudi subvencionirano bivanje pri zasebnikih in v zasebnih študentskih domovih.
V študijskem letu 2026/2027 mesečna subvencija za bivanje pri zasebnikih in v zasebnih študentskih domovih znaša 103,36 EUR na študenta.
Kako do subvencioniranega bivanja pri zasebniku?
Za pridobitev subvencije morata predpisane pogoje izpolnjevati tako študent kot zasebni najemodajalec.
Za razliko od bivanja v javnih študentskih domovih se mora na poseben javni razpis prijaviti tudi zasebni najemodajalec, ki želi študentom omogočiti subvencionirano bivanje. Razpisi za zasebnike se praviloma objavijo vsako leto v začetku junija, prijave pa je običajno mogoče oddajati tudi med študijskim letom.
Razpis določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati zasebni najemodajalec. Med drugim mora imeti ustrezno pravico do oddajanja nepremičnine, zagotoviti predpisane bivalne pogoje in minimalno opremljenost prostorov ter upoštevati omejitve glede števila nastanjenih študentov.
Študent mora prošnjo za subvencionirano bivanje oddati prek portala eVŠ, zasebnik pa se prijavi na javni razpis, ki ga objavi pristojni študentski dom.
Sklenitev nastanitvene pogodbe
Po izpolnitvi pogojev in odobritvi subvencioniranega bivanja se sklene ustrezna nastanitvena pogodba. Sklepanje pogodb za novo študijsko leto se praviloma začne jeseni, običajno v oktobru.
Postopek sklenitve pogodbe poteka prek pristojne pisarne za študentske domove, pri čemer morata študent in zasebni najemodajalec upoštevati navodila glede podpisovanja in predložitve potrebne dokumentacije.
Podrobnejše informacije o pogojih za subvencionirano bivanje, prijavnih rokih in postopku oddaje prošnje so na voljo na portalu eVŠ.
Informacije o prijavi zasebnih najemodajalcev in aktualnih razpisih so dostopne tudi na spletnih straneh pristojnih študentskih domov.
Najemna razmerja
Številni študenti med študijem bivajo v najemniških stanovanjih ali sobah. Pred sklenitvijo najemnega razmerja je pomembno, da poznajo svoje pravice in obveznosti ter se seznanijo s pogoji najema. V nadaljevanju smo zbrali odgovore na najpogostejša vprašanja o najemnih pogodbah, prijavi začasnega prebivališča, plačilu varščine, obveznostih najemodajalca in odpovedi najemnega razmerja.
1. Ali je za bivanje v najemniškem stanovanju obvezna najemna pogodba?
Da. Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki. Z njo najemnik in najemodajalec določita medsebojne pravice in obveznosti, vključno z višino najemnine, trajanjem najema, plačevanjem stroškov in pogoji odpovedi.
Oddajanje stanovanja brez pisne najemne pogodbe predstavlja kršitev Stanovanjskega zakona (SZ-1), za katero je predpisana globa.
Če študent biva v stanovanju brez ustrezne najemne pogodbe, je njegov pravni položaj bistveno manj varen. Težje dokazuje dogovorjene pogoje najema, plačila in druge obveznosti najemodajalca. Če za uporabo stanovanja nima veljavne pravne podlage, lahko lastnik po sodni poti zahteva njegovo izpraznitev.
Študentom zato priporočamo, da pred vselitvijo vedno sklenejo pisno najemno pogodbo in obdržijo svoj podpisani izvod.
2. Kaj mora vsebovati najemna pogodba?
Obvezne sestavine najemne pogodbe določa 91. člen Stanovanjskega zakona (SZ-1). Najemna pogodba mora med drugim vsebovati:
- Podatke o stanovanju: opis stanovanja, način njegove uporabe in identifikacijsko oznako iz katastra nepremičnin.
- Podatke o pogodbenih strankah: ime, priimek in davčno številko lastnika ter podatke o najemniku in osebah, ki bodo skupaj z njim uporabljale stanovanje.
- Vrsto in trajanje najema: vrsto najemnega razmerja in čas njegovega trajanja.
- Najemnino in stroške: višino najemnine, način in roke plačevanja ter obseg in način plačevanja obratovalnih stroškov.
- Pravice in obveznosti: medsebojne obveznosti pri uporabi in vzdrževanju stanovanja ter skupnih delov stavbe.
- Pogoje odpovedi: odpovedne razloge, določene v 103. členu SZ-1.
- Način uporabe in nadzora: pravila uporabe stanovanja ter način in pogostost preverjanja njegove pravilne uporabe.
- Način predaje stanovanja: pogoje predaje stanovanja ob začetku in koncu najema.
Najemnik in najemodajalec lahko v pogodbo vključita tudi dodatne določbe, kot so višina in pogoji vračila varščine, popis opreme ter pravila glede hišnih ljubljenčkov.
Potrebuješ vzorec najemne pogodbe? Obrneš se lahko na Študentsko svetovalnico, kjer ti lahko pomagajo pri pripravi oziroma pregledu pogodbe.
3. Ali mora študent prijaviti začasno prebivališče?
Da, če namerava na najetem naslovu prebivati več kot 90 dni. V takšnem primeru mora praviloma prijaviti začasno prebivališče v osmih dneh od naselitve.
Prijava začasnega prebivališča je brezplačna in jo lahko študent opravi osebno na upravni enoti ali elektronsko prek portala eUprava.
Za prijavo potrebuje dokazilo o pravici do prebivanja na naslovu, na primer najemno pogodbo ali pisno soglasje lastnika. Soglasja lastnika praviloma ni treba overiti.
Začasno prebivališče se lahko prijavi za obdobje do dveh let. Če študent na istem naslovu prebiva tudi po izteku prijave, mora pred njenim potekom urediti ponovno prijavo.
4. Kaj lahko stori najemnik, če najemodajalec ne izpolnjuje svojih obveznosti?
Najemodajalec mora stanovanje vzdrževati v stanju, ki najemniku omogoča njegovo normalno uporabo. Poskrbeti mora tudi za odpravo napak, za katere je odgovoren, na primer večjih okvar vodovodnih ali ogrevalnih napeljav.
Če najemodajalec svojih obveznosti ne izpolnjuje, lahko najemnik:
- Zahteva odpravo napak: najemodajalca pisno obvesti o težavi in zahteva njeno odpravo.
- Predlaga ukrepanje stanovanjske inšpekcije: kadar najemodajalec ne zagotovi potrebnih popravil oziroma vzdrževanja, lahko pod zakonskimi pogoji predlaga inšpekcijski ukrep.
- Zahteva znižanje najemnine ali povračilo škode: če zaradi opustitve obveznosti stanovanja ne more normalno uporabljati oziroma mu je nastala škoda.
- Uveljavlja druge zakonske pravice: v določenih primerih lahko po predpisanem postopku poskrbi za izvedbo potrebnih del na stroške najemodajalca.
Pomembno je, da študent o težavah najemodajalca obvešča pisno in shrani vso komunikacijo, fotografije poškodb ter druga dokazila.
Če pisna najemna pogodba ni bila sklenjena, naj študent najemodajalca najprej pozove k njeni sklenitvi. V primeru spora pa naj poišče pravno pomoč, saj je lahko ugotavljanje obstoja in pogojev najemnega razmerja zahtevnejše.
5. Kaj lahko stori študent, če mu najemodajalec ne želi vrniti varščine?
Varščina je namenjena zavarovanju morebitnih neporavnanih obveznosti najemnika oziroma škode na stanovanju ali opremi, za katero odgovarja najemnik.
Če je študent obveznosti iz najemnega razmerja poravnal in stanovanje vrnil v ustreznem stanju, je praviloma upravičen do vračila varščine v skladu z dogovorjenimi pogoji.
Če najemodajalec varščine neupravičeno ne vrne, lahko študent najemodajalca najprej pisno pozove k vračilu in zahteva obrazložitev morebitnih odbitkov. Če dogovor ni mogoč, lahko pošlje pisni zahtevek z določenim rokom za plačilo. Če varščina kljub temu ni vrnjena, lahko njeno vračilo uveljavlja po sodni poti.
Kaj pa, če študent nima potrdila o plačilu varščine?
Vračilo lahko zahteva tudi brez potrdila, vendar bo dokazovanje plačila težje. Pri tem si lahko pomaga z bančnimi izpiski, elektronsko komunikacijo, najemno pogodbo ali drugimi dokazili.
Študentom priporočamo, da varščino nakažejo na bančni račun najemodajalca in njen namen ter pogoje vračila jasno opredelijo v najemni pogodbi.
Prav tako je priporočljivo, da ob vselitvi in izselitvi pripravijo primopredajni zapisnik ter fotografirajo stanje stanovanja in opreme.
6. Ali je mogoče najemno pogodbo predčasno odpovedati?
Da. Najemno pogodbo lahko pod zakonsko določenimi pogoji odpovesta tako najemnik kot najemodajalec. Pri tem pa zanju veljajo različna pravila.
Odpoved s strani najemnika
Če ni dogovorjeno drugače, lahko najemnik najemno pogodbo odpove kadarkoli, brez navajanja razlogov. Odpoved mora podati pisno, pri čemer velja 60-dnevni odpovedni rok.
V pogodbi se lahko najemnik in najemodajalec dogovorita tudi za drugačne pogoje odpovedi.
Odpoved s strani najemodajalca
Najemodajalec lahko pogodbo odpove iz zakonsko določenih razlogov, na primer če najemnik:
- ne plačuje najemnine ali dogovorjenih stroškov,
- povzroča večjo škodo na stanovanju,
- huje krši pravila uporabe stanovanja oziroma moti druge stanovalce,
- stanovanje brez ustreznega soglasja oddaja v podnajem.
Pred odpovedjo zaradi kršitve mora najemodajalec praviloma najemnika pisno opozoriti ter mu določiti primeren rok za odpravo kršitve, ki ne sme biti krajši od 15 dni.
Najemodajalec lahko pogodbo pod zakonskimi pogoji odpove tudi iz razlogov, ki niso na strani najemnika, vendar mora v takšnem primeru praviloma zagotoviti drugo primerno stanovanje.
Odpovedni rok najemodajalca praviloma ne sme biti krajši od 60 dni. Poseben postopek velja pri odpovedi zaradi neplačevanja najemnine ali stroškov.
7. Ali lahko najemodajalec najemnika prisilno izseli iz stanovanja?
Najemodajalec najemnika ne sme samovoljno prisilno izseliti. Izselitev mora potekati po zakonsko predpisanem postopku.
Če najemnik krši najemno pogodbo, ga mora najemodajalec praviloma najprej pisno opozoriti na kršitev in mu omogočiti njeno odpravo. Če najemnik kršitve ne odpravi, lahko najemodajalec pod predpisanimi pogoji odpove najemno pogodbo.
Če najemnik stanovanja po zakoniti odpovedi ne izprazni prostovoljno, lahko najemodajalec zahteva izpraznitev po sodni poti. Posebna pravila veljajo za primere neplačevanja najemnine ali stroškov.
Če študent stanovanje uporablja brez veljavne pravne podlage, lahko lastnik prav tako zahteva njegovo izpraznitev po sodni poti.
Najemodajalec ne sme samovoljno zamenjati ključavnic, odstraniti osebnih stvari najemnika ali mu na drug način preprečiti uporabe stanovanja.
Imaš težave z najemodajalcem, najemno pogodbo ali vračilom varščine? Obrni se na Študentsko svetovalnico, kjer ti lahko pomagajo pri razumevanju tvojih pravic in nadaljnjih korakih.
Kontakt
TEHNIČNO POMOČ pri izpolnjevanju prošnje za bivanje nudi EKC – Enotni kontaktni center državne uprave (SI-PASS storitev) med delavniki (pon. do pet.) od 8:00 do 22:00 ure:
e-naslov: ekc@gov.si
tel.: 080 2002 (za klice iz tujine: 00386 1 478 85 90)
e-naslov: info@podpora-vpis.si
tel.: 064 179 197
VSEBINSKO POMOČ pri podrobnejših vsebinskih vprašanjih in vprašanjih glede razpisa nudijo pisarne za študentske domove v visokošolskih središčih v času svojih uradnih ur:
VISOKOŠOLSKO SREDIŠČE V LJUBLJANI
Študentski dom Ljubljana
Pisarna za študentske domove
Svetčeva ulica 9, Dom VI, 1000 Ljubljana
e-pošta: subvencije@sdl.si
spletna stran: http://www.stud-dom-lj.si
VISOKOŠOLSKO SREDIŠČE V MARIBORU
Študentski domovi Univerze v Mariboru
Pisarna za študentske domove
Gosposvetska cesta 83, 2000 Maribor
e-pošta: umsd@um.si
spletna stran: http://sd.um.si/portal/
VISOKOŠOLSKO SREDIŠČE V KOPRU
Univerza na Primorskem Študentski domovi
Pisarna za študentske domove
Ankaranska cesta 7, 6000 Koper
e-pošta: studentski.domovi@upr.si
spletna stran: http://www.sd.upr.si
Zadnja posodobitev: november 2026.