V spletnem okolju je 21. septembra 2026 potekal 15. posvet Platforme znanja, namenjen predstavitvi Vodnika za znak skupne evropske diplome, ki ga je Evropska komisija objavila junija 2026, ter razpravi o možnostih uvajanja tega znaka v slovenski visokošolski prostor.
Osrednje sporočilo posveta je bilo, da znak skupne evropske diplome ne sme pomeniti dodatne administrativne obremenitve za visokošolske institucije, temveč evropsko prepoznaven znak kakovosti za skupne študijske programe, ki izpolnjujejo dogovorjena merila. Znak je bil predstavljen tudi kot vmesni korak na poti k morebitni uvedbi skupne evropske diplome kot posebne kvalifikacije v prihodnosti.
Uvodoma je državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino dr. Rok Strašek poudaril, da znak skupne evropske diplome za Slovenijo predstavlja pomembno priložnost za krepitev evropskega sodelovanja in kakovosti visokega šolstva. Ob tem je izpostavil pomen skupnega oblikovanja rešitev z vsemi relevantnimi deležniki.
V nadaljevanju je Yann-Maël Bideau iz Evropske komisije predstavil namen, časovnico, merila in postopke za pridobitev znaka skupne evropske diplome. Pojasnil je, da je znak od sredine leta 2026 že operativen, julija 2026 pa sta bila podeljena tudi prva dva znaka. Do leta 2028 bo potekalo spremljanje izvajanja sistema in odpravljanje nacionalnih ovir za razvoj skupnih študijskih programov.
Merila za pridobitev znaka zajemajo dve ključni razsežnosti: skupno zasnovo in izvajanje študijskega programa ter njegovo evropsko dodano vrednost. Pri tem so pomembni skupno oblikovanje programa, sodelovanje več visokošolskih institucij iz različnih držav, skupno upravljanje, usklajeni postopki za študente, mobilnost ter dostop do storitev partnerskih institucij. Evropska dodana vrednost se kaže predvsem v razvoju večjezičnih, digitalnih in trajnostnih kompetenc, povezovanju z družbenim in gospodarskim okoljem ter učenju zunaj strogo akademskega konteksta.
Pomemben del razprave je bil namenjen praktičnim vprašanjem uvajanja znaka v Sloveniji. Udeleženci so izpostavili potrebo po večji prepoznavnosti znaka, jasnih koristih za študente in delodajalce, praktičnih usmeritvah za visokošolske institucije ter poenostavitvi nacionalnih pravil. Posebej je bilo poudarjeno, da mora biti sistem dostopen tudi manjšim visokošolskim institucijam in da ne sme voditi v podvajanje akreditacijskih postopkov.
V drugem delu posveta so svoje poglede predstavili predstavniki ministrstva, visokošolskih institucij in sistema zagotavljanja kakovosti. Duša Marjetič z MIZM je poudarila pomen skupnega razumevanja namena znaka, tesnega sodelovanja vseh deležnikov ter odpravljanja pravnih in administrativnih ovir. Prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat z Univerze v Ljubljani je izpostavila širši evropski pomen pobude, prof. dr. Franci Demšar, direktor NAKVIS, pa potrebo po zaupanja vrednem in primerljivem sistemu presoje kakovosti.
Na okrogli mizi, ki jo je moderiral dr. Jernej Širok z MIZM, so sodelovali prof. dr. Peter Purg z Univerze v Novi Gorici, Klemen Šubic z NAKVIS, Kaja Ravnak iz ASEF, Anabel Todorović iz Študentske organizacije Slovenije in Žiga Lampe iz Gospodarske zbornice Slovenije.
Razpravljavci so izrazili načelno podporo pobudi, hkrati pa opozorili, da mora biti uvajanje znaka premišljeno, usklajeno in izvedljivo. Kot ključni pogoji za uspešno uvedbo so bili izpostavljeni uskladitev zakonodaje in postopkov, sodelovanje MIZM, NAKVIS in visokošolskih zavodov, pilotno preverjanje rešitev, stabilni podporni in finančni mehanizmi ter ustrezna podpora študentom.
Z vidika študentov je pomembno predvsem, da skupni študijski programi ne ostanejo le administrativni projekt institucij, temveč študentom dejansko omogočijo kakovostno mednarodno izkušnjo, pregledne postopke, dostop do storitev partnerskih institucij, priznavanje obveznosti in jasne informacije o vrednosti pridobljene izobrazbe. Pri nadaljnjem razvoju sistema bo zato ključno, da so študenti vključeni že v fazi načrtovanja in pilotnega preverjanja rešitev.
Udeleženci so se strinjali, da bo treba v nadaljevanju preučiti morebitne spremembe Zakona o visokem šolstvu in podzakonskih aktov, nadaljevati usklajevanje z NAKVIS, vzpostaviti skupno informacijsko in koordinacijsko točko ter proučiti možnosti za nacionalne podporne in finančne mehanizme. Kot smiselna pot naprej je bil izpostavljen pilotni pristop z že uveljavljenimi skupnimi študijskimi programi.
Posnetek 15. posveta Platforme znanja: https://video.arnes.si/watch/l6gtb2qvyggj
