Študentsko delo je začasna in občasna oblika dela, namenjena dijakom in študentom, ki želijo med izobraževanjem pridobivati delovne izkušnje, razvijati svoje kompetence in si zagotoviti dodaten zaslužek. Predstavlja pomembno priložnost za pridobivanje praktičnih znanj, spoznavanje delovnega okolja in lažji prehod iz izobraževanja na trg dela.
Študentsko delo se opravlja na podlagi napotnice, ki jo izda pooblaščeni posrednik študentskega dela oziroma študentski servis. Čeprav ne gre za zaposlitev na podlagi pogodbe o zaposlitvi, imajo dijaki in študenti pri opravljanju dela določene zakonsko zagotovljene pravice.
-
KAZALO
- Kdo lahko opravlja študentsko delo?
- Kako začeti opravljati študentsko delo?
- Napotnica za študentsko delo
- Minimalna urna postavka in zaslužek
- Pravice pri opravljanju študentskega dela
- Prispevki in dajatve
- Pokojninska doba
- EDI – evidenca delovnih izkušenj
- Dohodnina pri študentskem delu
- Informativni izračun dohodnine
- Druge oblike dela za študente
- Koristne povezave
Kdo lahko opravlja študentsko delo?
Začasno in občasno delo dijakov in študentov lahko opravljajo:
- osebe s statusom dijaka v Republiki Sloveniji, ki so dopolnile 15 let;
- osebe s statusom študenta v Republiki Sloveniji;
- udeleženci izobraževanja odraslih, ki so mlajši od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega ali višjega strokovnega izobraževanja;
- državljani Republike Slovenije, ki imajo status dijaka ali študenta v tujini;
- osebe, ki so v tekočem šolskem letu zaključile srednjo šolo in bodo na podlagi vpisa na visokošolski zavod pridobile status študenta ob začetku novega študijskega leta;
- študenti tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Sloveniji.
Študentsko delo lahko opravljajo le osebe, ki niso zaposlene in niso vpisane v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.
Dopolnitev 26. leta starosti sama po sebi ne pomeni izgube pravice do opravljanja študentskega dela. Starostna omejitev pa je pomembna pri nekaterih davčnih olajšavah in pri udeležencih izobraževanja odraslih.
Kako začeti opravljati študentsko delo?
Študentsko delo posredujejo pooblaščene organizacije, ki imajo ustrezno koncesijo za opravljanje dejavnosti posredovanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov.
Za začetek opravljanja študentskega dela se mora dijak oziroma študent praviloma včlaniti v študentski servis, za kar potrebuje:
- veljaven osebni dokument;
- davčno številko;
- številko osebnega bančnega računa;
- dokazilo o statusu dijaka ali študenta, kadar tega ni mogoče preveriti v uradnih evidencah.
Številni študentski servisi omogočajo elektronsko registracijo, pregled prostih delovnih mest, naročanje napotnic in spremljanje izplačil.
Dijaki in študenti lahko delo poiščejo prek študentskih servisov ali neposredno pri delodajalcu, vendar morajo pred začetkom opravljanja dela pridobiti veljavno napotnico.
Napotnica za študentsko delo
Napotnica je obvezna pravna podlaga za opravljanje študentskega dela. Izda jo pooblaščeni študentski servis, ustrezno izdana in potrjena pa mora biti pred začetkom dela.
Napotnica je lahko izdana v fizični ali elektronski obliki. Elektronsko napotnico morata pred začetkom dela ustrezno potrditi posrednik in delodajalec.
Pred začetkom opravljanja dela je priporočljivo, da se študent in delodajalec dogovorita o vrsti dela, urni postavki, predvidenem obsegu dela, delovnem času in načinu plačila.
Delodajalec mora dnevno evidentirati dejansko opravljene ure študentskega dela. Priporočljivo je, da svojo evidenco opravljenih ur vodi tudi študent, saj mu lahko koristi pri preverjanju pravilnosti izplačil.
Minimalna urna postavka in zaslužek
Zaslužek prek študentskega dela zakonsko ni omejen, vendar lahko višina zaslužka vpliva na obveznost plačila dohodnine in nekatere pravice, odvisne od dohodkovnega položaja.
Od 5. februarja 2026 minimalna bruto urna postavka za študentsko delo znaša 8,98 EUR.
Po odbitku prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje znaša minimalna neto urna postavka približno 7,73 EUR, pred morebitno akontacijo dohodnine.
Minimalna bruto urna postavka je zakonsko določena in velja za vse dijake in študente, ki delo opravljajo na podlagi študentske napotnice.
Pri dogovarjanju o plačilu je pomembno preveriti, ali je urna postavka navedena v bruto ali neto znesku.
Pravice pri opravljanju študentskega dela
Čeprav študentsko delo ni delovno razmerje, morajo delodajalci upoštevati določene pravice, ki jih študentom zagotavljajo delovnopravni predpisi.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) za študentsko delo določa uporabo pravil o:
- prepovedi diskriminacije in enaki obravnavi;
- delovnem času;
- odmorih in počitkih;
- posebnem varstvu delavcev, mlajših od 18 let;
- odškodninski odgovornosti.
Delodajalec mora upoštevati tudi predpise o varnosti in zdravju pri delu ter zagotoviti varne pogoje za njegovo opravljanje.
Dijaki in študenti imajo pravico do plačila za dejansko opravljeno delo, pri čemer urna postavka ne sme biti nižja od zakonsko določene minimalne bruto urne postavke.
Študentsko delo ne zagotavlja vseh pravic iz rednega delovnega razmerja. Študentu na podlagi samega študentskega dela praviloma ne pripadajo plačan letni dopust, regres za letni dopust ali nadomestilo plače med bolniško odsotnostjo.
V primeru kršitev se lahko študent obrne na študentski servis, pristojni inšpektorat ali poišče pravno pomoč.
Prispevki in dajatve
Od študentskega dela se plačujejo prispevki za socialno varnost ter koncesijska in dodatna koncesijska dajatev.
Prispevek študenta
Od bruto zaslužka, zmanjšanega za 10 %, se obračuna prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,5 %.
To pomeni, da dejanski odbitek od bruto zaslužka študenta znaša 13,95 %.
Pri bruto zaslužku 100 EUR tako študent po odbitku prispevka prejme 86,05 EUR, če se ob izplačilu ne obračuna tudi akontacija dohodnine.
Prispevki in dajatve delodajalca
Delodajalec poleg dogovorjenega bruto zaslužka plačuje tudi predpisane prispevke in dajatve:
Vrsta prispevka oziroma dajatve | Stopnja |
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje | 8,85 % |
Zdravstveno zavarovanje | 6,36 % |
Poškodbe pri delu in poklicne bolezni | 0,53 % |
Obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo | 1 % |
Koncesijska dajatev | 16 % |
Dodatna koncesijska dajatev | 2 % |
Prispevki za socialna zavarovanja se obračunajo od bruto zneska, zmanjšanega za 10 %. Prispevek za dolgotrajno oskrbo velja za zakonsko določene skupine dijakov in študentov, zlasti za državljane Slovenije, starejše od 18 let.
Koncesijski dajatvi imata drugačno osnovo za obračun, na predpisano osnovo pa se obračuna tudi DDV.
Prispevke in dajatve obračuna in poravna posrednik študentskega dela. Obveznosti, ki bremenijo delodajalca, predstavljajo dodaten strošek in se ne odštevajo od bruto zaslužka študenta.
Pokojninska doba
Opravljanje študentskega dela se upošteva pri pridobivanju pokojninske oziroma zavarovalne dobe, saj se od zaslužka plačuje prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Pokojninska doba se izračuna na podlagi višine zaslužka in povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji.
Za vsakih doseženih 60 % povprečne mesečne bruto plače se prizna en mesec zavarovalne dobe.
V posameznem koledarskem letu je mogoče pridobiti največ 12 mesecev zavarovalne dobe. Če je zaslužek nižji od zahtevanega zneska za en mesec, se doba upošteva sorazmerno.
Izračun zavarovalne dobe se praviloma opravi v naslednjem koledarskem letu za preteklo leto.
Podatke o dopolnjeni pokojninski dobi lahko posameznik preveri pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) oziroma prek portala Moj eZPIZ.
EDI – evidenca delovnih izkušenj
Evidenca delovnih izkušenj (EDI) je uradna evidenca, ki dijakom in študentom omogoča pregled in izpis delovnih izkušenj, pridobljenih z opravljanjem študentskega dela. Evidenco na podlagi javnega pooblastila, določenega v Zakonu o urejanju trga dela (ZUTD), vodi Študentska organizacija Slovenije (ŠOS).
V evidenci so na enem mestu zbrani podatki o opravljenem študentskem delu, ne glede na to, pri katerem delodajalcu ali prek katerega študentskega servisa je posameznik delo opravljal. Evidenca praviloma vsebuje podatke o študentskem delu od začetka leta 2020 dalje.
EDI dijakom in študentom omogoča:
- pregled delovnih izkušenj, pridobljenih s študentskim delom;
- pregled opravljenih del in pridobljenih kompetenc;
- pridobitev uradnega izpisa delovnih izkušenj;
- uporabo izpisa kot dokazila pri iskanju zaposlitve.
Evidenca predstavlja pomembno orodje za prepoznavanje in vrednotenje znanj, spretnosti ter izkušenj, ki jih dijaki in študenti pridobijo med opravljanjem študentskega dela. Podatki so v evidenci dostopni 15 let od opravljenega dela.
Sistem EDI je Študentska organizacija Slovenije razvila s pomočjo sofinanciranja Evropskega socialnega sklada in Republike Slovenije.
Dostop do evidence: www.e-di.si
Kontakt za vprašanja in pomoč: e-di@studentska-org.si
Dohodnina pri študentskem delu
Dohodki iz študentskega dela so obdavčljivi v skladu z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2).
Zaslužek prek študentskega dela ni zakonsko omejen, vendar lahko višji zaslužek pomeni tudi obveznost plačila dohodnine.
Pri izračunu davčne osnove se upoštevajo 10-odstotni normirani stroški, predpisani prispevki za socialno varnost in davčne olajšave, do katerih je posameznik upravičen.
Študenti lahko pod predpisanimi pogoji uveljavljajo tudi dejanske stroške prevoza in nočitve, povezane z opravljanjem dela.
Davčne olajšave
Za dijake in študente sta pomembni predvsem:
- Posebna osebna olajšava za študentsko delo, ki v letu 2026 znaša 3.886,35 EUR.
- Splošna olajšava, katere osnovni znesek v letu 2026 znaša 5.551,93 EUR, pri nižjih dohodkih pa je lahko tudi višja.
Posebna osebna olajšava praviloma pripada dijakom in študentom do dopolnjenega 26. leta starosti. Pod določenimi pogoji jo lahko uveljavljajo tudi študenti, starejši od 26 let.
Splošne olajšave študent praviloma ne more uveljavljati za obdobje, v katerem ga starši uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana. Posebno osebno olajšavo pa lahko ob izpolnjevanju pogojev koristi tudi v tem primeru.
Akontacija dohodnine
Akontacija dohodnine pomeni vnaprejšnje plačilo dela dohodnine ob izplačilu zaslužka.
Akontacija dohodnine se praviloma ne odvede pri posameznem izplačilu do vključno 400 EUR bruto, če je prejemnik davčni rezident Slovenije in izpolnjuje predpisane pogoje glede statusa ter starosti za posebno osebno olajšavo.
Pri višjih posameznih izplačilih oziroma kadar pogoji niso izpolnjeni, se praviloma obračuna akontacija dohodnine po stopnji 25 % od ustrezne davčne osnove.
Med letom plačana akontacija še ne pomeni dokončne davčne obveznosti. Pri letni odmeri dohodnine se upoštevajo vsi relevantni dohodki, priznani stroški, olajšave in že plačane akontacije.
Če je bilo med letom plačane preveč akontacije, se razlika vrne. Če je bila plačana prenizka akontacija, je treba razliko doplačati.
Študentsko delo in vzdrževani družinski člani
Starši lahko pod zakonsko določenimi pogoji uveljavljajo študenta kot vzdrževanega družinskega člana.
Zaslužek iz študentskega dela na podlagi napotnice se pri ugotavljanju predpisanega pogoja lastnih dohodkov za preživljanje praviloma ne upošteva.
To pomeni, da lahko študent opravlja študentsko delo in ga starši še vedno uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana, če so izpolnjeni drugi zakonski pogoji.
Posebnosti za tuje študente
Za študente, ki niso davčni rezidenti Republike Slovenije, veljajo posebna pravila obdavčitve.
Akontacija dohodnine se jim praviloma obračuna ob izplačilu zaslužka. Če ima Slovenija z državo davčnega rezidentstva študenta sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, lahko študent pod predpisanimi pogoji uveljavlja oprostitev oziroma vračilo davka.
Za uveljavljanje ugodnosti se uporabljajo ustrezni obrazci Finančne uprave Republike Slovenije, med drugim KIDO 4 in KIDO 12.
Podrobnejše informacije so na voljo na spletni strani FURS.
Informativni izračun dohodnine
Finančna uprava Republike Slovenije vsako leto pripravi informativne izračune dohodnine za preteklo koledarsko leto.
Po prejemu informativnega izračuna mora študent preveriti pravilnost navedenih podatkov, predvsem višino prejetih dohodkov, upoštevane prispevke in davčne olajšave.
Če so podatki pravilni, mu praviloma ni treba storiti ničesar. Če ugotovi nepravilnosti, mora v predpisanem roku vložiti ugovor.
Rok za vložitev ugovora je praviloma 15 dni od vročitve informativnega izračuna.
Če študent informativnega izračuna ne prejme, mora preveriti, ali mora sam vložiti napoved za odmero dohodnine.
Več informacij je na voljo na spletni strani FURS in portalu eDavki.
Druge oblike dela za študente
Študenti lahko poleg začasnega in občasnega dela na podlagi napotnice opravljajo tudi druge oblike dela, na primer delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, avtorske pogodbe, podjemne pogodbe ali v okviru samostojne dejavnosti.
Posamezne oblike dela se razlikujejo glede na pravno podlago, način obdavčitve, obvezne prispevke in pravice, ki jih zagotavljajo.
Pomembno je razlikovati med statusom študenta in pravicami, ki iz tega statusa izhajajo. Zaposlitev ali samozaposlitev ne pomeni nujno izgube samega statusa študenta, lahko pa vpliva na možnost opravljanja študentskega dela in upravičenost do nekaterih subvencij, štipendij ter drugih pravic.
Pred začetkom opravljanja druge oblike dela je zato priporočljivo preveriti njene pravne, davčne in socialne posledice.