You are here:

DELO

Študentsko delo je začasno in občasno delo dijakov in študentov; ena izmed fleksibilnih oblik dela, namenjena specifično mladim, ki so vključeni v proces izobraževanja in si želijo vključitve na trg dela, tako iz finančnih razlogov, kot zaradi pridobivanja delovnih izkušenj in kompetenc.

Kdo lahko dela?

Študentsko delo lahko opravljajo osebe:

s statusom dijaka v Republiki Sloveniji, ki so že dopolnile 15 let,
s statusom študenta v Republiki Sloveniji,
s statusom udeležencev izobraževanja odraslih, ki so mlajše od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja,
dijaki in študenti, državljani Republike Slovenije, ki imajo status dijaka ali študenta v tujini (kar se dokazuje s potrdilom o vpisu, izdanem po predpisih v državi tuje šole),
osebe, ki so zaključile srednjo šolo v tekočem šolskem letu in bodo (na podlagi vpisa na visokošolski zavod) pridobile status študenta ob začetku novega šolskega leta,
študentje tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Republiki Sloveniji.

Delajo lahko tudi osnovnošolci, ki so zaključili osnovno šolo in so dopolnili 15 let ter bodo status dijaka pridobili s septembrom (na podlagi spričevala o zaključeni osnovni šoli IN potrdila o vpisu za naslednje šolsko leto).

Študentsko delo lahko opravljajo posamezniki, dokler imajo status dijaka ali študenta, torej z zaključkom študijskega leta, v katerem diplomirajo ali magistrirajo, ali že prej, če se zaposlijo.

Zaslužek

Zaslužek preko študentskega servisa ni omejen, vendar pa pri višjem zaslužku plačaš višjo dohodnino.

Posredniki – študentski servisi

Za včlanitev v študentski servis oz. agencijo za posredovanje dela dijak oz. študent potrebuje:

osebni dokument,
številko osebnega računa,
davčno številko in
dokazilo o statusu (potrdilo o vpisu za tekoče šolsko/študijsko leto ali študentsko izkaznico ali indeks ali dijaško izkaznico).

Na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je dostopen seznam vseh študentskih servisov, ki imajo koncesijo za posredovanje občasnega in začasnega dela dijakov in študentov.

Pogodba ali napotnica?

Napotnica je pravna podlaga za delo dijaka ali študenta v podjetju, zato jo je nujno potrebno dvigniti/naročiti pred pričetkom dela. Delo brez napotnice je delo na črno, denarne kazni za take prekrške pa so tako za podjetje kot študenta visoke. Napotnico lahko dijaki in študenti na študentskih servisih dvignejo osebno oz. naročijo preko telefona ali e-maila. Tako imenovana stalna napotnica velja daljše obdobje in sicer od dneva izdaje napotnice dalje in največ eno leto. Namenjena je študentom, ki delajo dlje časa, lahko tudi s prekinitvami. Navadna napotnica je namenjena obračunu dela za krajše obdobje.

Delo preko študentskega servisa ni delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, zato tovrstne pogodbe dijaki in študenti niso dolžni podpisati. Je pa priporočljivo, da se dijaki in študenti že pred začetkom dela z delodajalcem natančno dogovorijo o vseh pogojih dela: urni postavki, trajanju dela, zahtevah, dodatnih pogojih, internih pravilih v podjetju, rokih plačila, itd. Pomembno je tudi, da delodajalec še pred začetkom dela podpiše in ožigosa en izvod napotnice.

Pozor!
Zaradi previdnosti pri sprejemu določenega dela dijake in študente opozarjamo tudi na neplačnike, ki jih nekateri študentski servisi objavljajo na spletni strani: http://www.neplacniki.info/.

Prispevki in dajatve

Začasno in občasno delo dijakov in študentov je vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Od te vrste dela pa se prav tako plačujeta koncesijska in dodatna koncesijska dajatev. Prispevke in dajatve od začasnega in občasnega dela dijakov in študentov obračuna in poravna posrednik ob izvedbi plačila dijaku in študentu.

Od zneska na napotnici se plačajo prispevki dijaka oz. študenta za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 13,95 %, na znesek na napotnici, pa delodajalci plačajo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 7,97 %, prispevek za zdravstveno zavarovanje 5,72 %, prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 0,48 %, koncesijsko dajatev v višini 16,00 % in dodatno koncesijsko dajatev v višini 2,00 %. Prispevke in dajatve obračuna in odvede posrednik začasnega in občasnega dela dijakov in študentov.

Skladno z Zakonom o davku na dodano vrednost davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, obračuna in plača DDV od opravljene storitve posredovanja začasnih in občasnih del dijakom in študentom, torej od koncesijske dajatve (16 %) in dodatne koncesijske dajatve (2 %). DDV se obračuna tudi od prispevkov delodajalca (14,17 %), torej tistih prispevkov za socialno varnost, za katere je zavezanec za plačilo posrednik, ki jih zaračuna drugi osebi h kateri je bil napoten dijak oziroma študent.

Sredstva iz koncesijske dajatve (16,0 %) se skladno s predpisi namenjajo v proračunski sklad za sofinanciranje štipendij, delovanje Študentske organizacije Slovenije in kritje stroškov posrednikov.

Pokojninska doba

Osnova za izračun pokojninske dobe so plačila oz. prihodki dijakov in študentov na letni ravni (za celotno preteklo leto). Pokojninska doba pa je na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) vezana na povprečno mesečno plačo v RS.

Dijakom in študentom se tako prizna po 1 mesec pokojninske dobe za doseženih 60 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun.

*V prehodnem obdobju se je v letu 2016 priznal po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 56 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun, nato pa se je vsako leto, dokler ni dosegel 60 % povprečne mesečne plače, znesek zviševal za dve odstotni točki.

Pokojninska doba se preračunava na podlagi bruto zneska – zneska na napotnici.

Za informativni izračun preračunavanja pokojninske dobe klikni na informativni izračun.

Izpis o trajanju pokojninske dobe lahko študenti dobijo preko spletnega obrazca ali na območni enoti ZPIZ-a (Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje), preko izpolnjene vloge. Če imate digitalno potrdilo, pa lahko v trajanje pokojninske dobe vpogledate tudi preko portala Moj e-ZPIZ.

Ker je izračun pokojninske dobe vezan na letni zaslužek in višino povprečne plače, ki jo SURS izračuna za preteklo leto (po navadi v mesecu februarju), so posameznikovi podatki o pridobljeni pokojninski dobi dostopni in vidni komaj pomladi za preteklo leto.

EDI – evidenca delovnih izkušenj

V evidenci študentskega dela lahko najdeš vse delovne izkušnje, ki so bile pridobljene s študentskim delom, praviloma od začetka 2020 naprej. Ne glede na to, pri katerem delodajalcu ali preko katerega študentskega servisa je bilo delo opravljeno, so vsa opravljena študentska dela dostopna na enem mestu.

Študentska organizacija Slovenije je s pomočjo sofinanciranja Evropskega socialnega sklada in Republike Slovenije razvila sistem, ki dijakom in študentom omogoča izpis delovnih izkušenj in kompetenc, ki so bila razvita s študentskim delom. Dijaki in študenti lahko izpis izvozijo in natisnejo ter tako svojemu življenjepisu dodajo uradno dokazilo o opravljenem delu pri iskanju prve zaposlitve. Evidenca študentskega dela je uradna evidenca, ki jo s pooblastilom, podanim v Zakonu o urejanju trga dela, vodi Študentska organizacija Slovenije.

Podatki za dijake in študente so na voljo 15 let od opravljenega študentskega dela. Podatki iz evidence so dostopni na https://e-di.si/.

Dohodnina

Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb. Z dohodnino so obdavčeni dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Za dohodek se šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet. Šteje se, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi, kar pomeni, da je za dohodnino pomemben trenutek, ko se denar dejansko nakaže določenemu zavezancu (in ne trenutek ko bi se to npr. po neki pogodbi, moralo storiti).

V obdavčljive dohodke štejejo vsi dohodki, ki z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2) izrecno niso oproščeni oz. izvzeti. Za študenta ali dijaka so obdavčljivi dohodki sledeči:

dohodek za opravljeno začasno in občasno delo preko napotnic (študentsko delo),
dohodki iz premoženjskih pravic,
dohodki od zaposlitve (npr. avtorski honorar),
dobiček iz kapitala,
katastrski dohodek,
dohodki iz premoženja (dividende, obresti, najemnine),
pokojnina po starših,
različne nagrade itd.

Dohodek dijakov in študentov za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščenega študentskega servisa ali organizacije, ki opravlja posredovanje dela, se za davčne namene šteje za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja (glej pojasnilo FURS).

Štipendije in drugi prejemki učencev dijakov in študentov iz proračuna ali sklada, ki je financiran iz proračuna (razen kadrovskih štipendij v višini nad minimalno plačo v RS) in prejemki v obliki regresiranja oziroma subvencioniranja študentske prehrane in mesečnih vozovnic, niso obdavčljivi.

Plačilo dohodnine

Od celotnega dohodka, prejetega v preteklem koledarskem letu se odštejejo normirani stroški, ki znašajo 10 % in jih ni potrebno dodatno dokazovati. Odštejejo se prispevki za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačati dijak ali študent (18. člen ZPIZ-2). Nato se odštejejo olajšave. Poleg normiranih stroškov lahko dijak ali študent uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitve. Tako dobimo neto davčno osnovo, ki je osnova za dokončno obdavčitev.

Če je dohodek nižji od višine olajšav, se dohodnina ne plača. Če je osnova nižja od določenega zneska (v letu 2020 8.500,00 evrov), se dohodek obdavči po 16% dohodninski lestvici, sicer pa po naslednji lestvici:

Če znaša neto letna davčna osnova v eurih	Znaša dohodnina v eurih
do 9.210,26		16 %
od 9.210,26 do 27.089,00	1.473,64	+ 26 % nad 8.500,00
od 27.089,00 do 54.178,00	6.122,11	+ 33 % nad 25.000,00
od 54.178,00 do 78.016,32	15.061,48	+ 39 % nad 50.000,00
nad 78.016,32	24.358,43	+ 50 % nad 72.000,00

Pri preseganju zneska znaša dohodnina le od zneska preseganja.

Možno je tudi plačilo dohodnine v obrokih, odobri pa ga davčni organ na predlog zavezanca za plačilo.

Olajšave

Splošna olajšava se prizna vsakemu zavezancu pod pogojem, da drug rezident zanj ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana (konkretno za študente to pomeni, da lahko to olajšavo uveljavljajo, če jih starši ne uveljavljajo v svoji davčni napovedi kot vzdrževane družinske člane). V primeru, da starš dijaka ali študenta prijavi kot vzdrževanega družinskega člana, le ta izgubi to olajšavo, zato je potrebno vedno narediti lastni izračun in ugotoviti, kaj je (na ravni gospodinjstva) bolj ugodno.

Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje otrok do 26. leta starosti, če:

neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji,
ni zaposlen,
ne opravlja dejavnosti, nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od 2.436,92 evra letno.

Za vzdrževanega družinskega člana se šteje tudi otrok, ki izpolnjuje prej naštete pogoje in je starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer največ za dobo šestih let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za dobo štirih let od dneva vpisa na podiplomski študij. Za lastne dohodke se štejejo vsi dohodki po ZDoh-2 razen družinske pokojnine, dohodke za začasno ali občasno delo na podlagi napotnice, štipendije in dohodki, ki so oproščeni plačila dohodnine po 22. in 29. členu ZDoh-2. To pomeni, da lahko študent še vedno zasluži preko avtorske ali podjemne pogodbe do 2.436,92 evra letno in ga bodo starši lahko uveljavljali kot vzdrževanega družinskega člana.

Višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnega dohodka v letu 2020:

Če znaša skupni dohodek v eurih		Znaša splošna olajšava v eurih
Nad	Do
	16.832,00	5.260,00 + (19.736,99-1,17259 X skupni dohodek)
16.832,00		5.260,00

Posebna osebna olajšava (t.i. študentska olajšava) velja le za dohodke od študentskega dela, ne pa tudi za ostale dohodke (avtorski honorar, katastrski dohodek, dohodek iz premoženja, pokojnina po starših, različne nagrade).

Posebna osebna olajšava za 2020 znaša 3.682,00 evrov.

Višina olajšave se določi vsako leto z lestvico za odmero dohodnine in olajšav.

Za uveljavitev posebne osebne olajšave veljata od 1. 1. 2007 samo dva pogoja: status in starost. To pomeni, da lahko dijaki ali študenti zaslužijo kolikor želijo, le da bodo pri višjem zaslužku morali plačati dohodnino.

Meja 26 let ne pomeni, da nekdo ne sme več delati preko študentskega servisa (izjema so izredni dijaki oz. udeleženci izobraževanja odraslih). Po tej starosti samo izgubijo posebno osebno (študentsko) olajšavo. Od vsakega nakazila na napotnico pa se odvede tudi 25% akontacija dohodnine.

Akontacija dohodnine

Ob izplačilu plačila za študentsko delo se odvede akontacija dohodnine (25% oz. ob upoštevanih normiranih stroških (10%), ki se odštejejo pred izračunom akontacije):

22,5 % neto za vsako nakazilo, višje od 400 evrov,
22,5 % neto za vsako nakazilo, če dijak ali študent ne izpolnjuje pogojev za posebno osebno olajšavo (je starejši od 26 let),
22,5 % za vsako nakazilo ne glede na višino nakazila, če je oseba nerezident (“tujec”).

Izjema za rezidente: akontacije se ne odvede tudi, če je nakazilo 107,3 bruto – znesek na napotnici, ker se akontacija po zakonu ne obračuna in ne odtegne v primeru, če je manjša od 20 evrov. Takšen dohodek se obdavči le na letni ravni.

Akontacija dohodnine pomeni, da se dohodnina, ki bi se morala sicer plačati na koncu leta, plača že ob samem izplačilu zaslužka. Meja oz. znesek (npr. 400 evrov) se ne nanaša na napotnico, ampak na posamezni dohodek – nakazilo.

Med letom plačana akontacija dohodnine se ob koncu leta obračuna in če je previsoka, jo zavezanec dobi povrnjeno. Velika večina vseh dijakov in študentov dobi celotno (med letom plačano akontacijo) povrnjeno.

Uveljavljanje dejanskih stroškov prevoza in nočitve

V skladu Zakonom o dohodnini (ZDoh-2, četrti odstavek 41. člena) in Zakonom o davčnem postopku (ZDavP-2, 289. člen) lahko zavezanec poleg normiranih stroškov uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitve. Ti stroški se zavezancu priznajo na podlagi predložitve dokazil o njihovem nastanku.

Dejanske stroške prevoza in nočitve lahko dijak ali študent, ki je rezident RS, uveljavlja že pri sestavi informativnega izračuna dohodnine, in sicer tako, da davčnemu organu najpozneje do 5. februarja tekočega leta za preteklo leto pošlje pisni zahtevek s podatki, ki jih davčni organ potrebuje za pravilno upoštevanje dejanskih stroškov. Rezident lahko dejanske stroške uveljavlja tudi v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine (v 15 dneh od vročitve).

Zahtevek za uveljavljanje dejanskih stroškov in ugovor zoper informativni izračun dohodnine sta objavljena med obrazci na spletni strani FURS.

Fizične osebe bodo lahko preko sistema eDavki uveljavljajo olajšavo za vzdrževane družinske člane, namenjajo del dohodnine za donacije, imajo vpogled v svojo eKartico ter informativni izračun dohodnine (itd.) tudi brez digitalnega potrdila. Posamezniki morajo pri registraciji v sistem eDavki uporabiti zgolj svoje ime in priimek, elektronski naslov, davčno številko ter kot varnostni identifikator še številko informativnega izračuna dohodnine za preteklo leto. Video s praktičnim prikazom registracije.

Informativni izračun

Zavezanci prejmejo na dom po navadni pošti (najpozneje do 15. junija) informativni izračun dohodnine za preteklo leto, ki pod določenimi pogoji šteje za odločbo o odmeri dohodnine.

Davčni organ informativni izračun dohodnine sestavi na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga na podlagi uradnih evidenc in podatkov o dohodkih in vzdrževanih družinskih članih, ki jih davčni upravi posredujejo izplačevalci oziroma zavezanci za plačilo dohodnine. 5. februarja (datum je običajno enak vsako leto) poteče rok za oddajo vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za preteklo leto. Če te vloge ne oddate, se bo pri informativnem izračunu uveljavljanje vzdrževanih družinskih članov upoštevalo tako, kot je bilo določeno v preteklem obdobju. Ko zavezanec prejme informativni izračun, je njegova naloga, da ga pregleda in preveri, ali so vpisani podatki pravilni in ali je informativni izračun dohodnine pravilen. Če se zavezanec s podatki oz. z informativnim izračunom strinja, mu ne bo potrebno storiti ničesar, saj bo izračun v 15 dneh po vročitvi avtomatično postal odločba. Če pa se z informativnim izračunom ne strinja, lahko v 15 dneh od vročitve zavezanec poda ugovor zoper informativni izračun, in sicer na FURS-ovem obrazcu. V tem primeru bo nato davčni organ preveril navedbe zavezanca in na podlagi svojih podatkov in podatkov davčnega zavezanca izdal odločbo. Z ugovorom zoper informativni izračun lahko npr. tudi spreminjate uveljavljanje olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Na koncu pa je zoper odločbo, ki jo je izdal davčni organ, dovoljena pritožba na Ministrstvo za finance v 15 dneh od dneva vročitve odločbe. Pritožba se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri pristojnem davčnem uradu, kjer je davčni zavezanec vpisan v davčni register ob vložitvi napovedi. Pri tem je treba opozoriti, da vložitev pritožbe ne zadrži izvršitve odločbe. To pomeni, da mora zavezanec davek plačati, drugače bo davčni organ po poteku 30-dnevnega roka za prostovoljno plačilo kljub vloženi pritožbi davek izterjal.

Več informacij na spletni strani FURS in portalu eDavki.

Druge oblike dela za študente

Študentsko delo je najpomembnejša oblika dela, ki jo lahko opravljajo dijaki in študenti ob izobraževanju, ob tem pa ne izgubijo pravic iz statusa dijaka ali študenta. Poleg študentskega dela pa lahko študent, brez da izgubi pravice iz statusa študenta, opravlja tudi delo po avtorski ali podjemni pogodbi ali opravlja prostovoljsko delo. S pogodbo o zaposlitvi (za določen ali nedoločen čas) ali odprtjem s.p. pa študent izgubi (druge) pravice iz statusa študenta, kot so zdravstveno zavarovanje, prejemanje subvencij, štipendije, itd.