PREDLOGI ZAKONA ZA UREJANJE POLOŽAJA ŠTUDENTOV
-
KAZALO
- Kaj pa mi?
- Predlog zakona
Kaj pa mi?
Aktivnosti Študentske organizacije Slovenije za izboljšanje položaja študentov
Predlog zakona
ZA UREJANJE POLOŽAJA ŠTUDENTOV
A. Področje subvencionirane študentske prehrane
1. Dvig subvencije na 5,05 EUR
Dvig najvišje možne vrednosti obroka subvencionirane študentske prehrane, ki je stopil v veljavo 1. januarja 2023, ter s tem povezan dvig cen obrokov, je v študentski javnosti in širše sprožil veliko razprav. Ob izjemni rasti cen življenjskih potrebščin je podražitev študentske prehrane pomenila dodatno finančno obremenitev za študente. Minister, pristojen za delo je leta 2023 napovedal izredni dvig subvencije, do česar pa nikoli ni prišlo. Pred zvišanjem najvišje vrednosti obroka je povprečno doplačilo študenta ob unovčitvi subvencije znašalo 3,02 EUR, trenutno pa je doplačilo precej višje, in sicer za več kot 30 odstotkov. Zato predlagamo dvig subvencije za 0,95 EUR.
2. Odprtje intervala koriščenja subvencij 07:00- 00:00
Pred uveljavitvijo Zakona za uravnoteženje javnih financ l. 2012 je bilo subvencionirano študentsko prehrano mogoče koristiti 24 ur dnevno. Zaradi nepredvidljivega študijskega okolja, ko se študijski proces izvaja preko celotnega dneva predlagamo podaljšanje intervala koriščenja subvencionirane študentske prehrane do polnoči, s tem pa povečanje dostopa do študentske prehrane.
3. Dodelitev subvencije za študentsko prehrano za vsak koledarski dan
Po trenutno veljavni zakonodaji so študenti mesečno upravičeni do ene subvencije na vsak delovni dan. Zaradi dejstva, da sam študijski proces ni vezan le na delovne dneve, ko se študenti še posebej med izpitnim obdobjem učijo vse dni, predlagamo, da se pri določitvi števila subvencij, ki študentom pripadajo, upoštevajo vsi koledarski dnevi v mesecu in ne le delovni dnevi. V povprečju to pomeni 9 do 10 dodatnih subvencij mesečno.
4. Pridobivanje podatkov o upravičencih do SŠP neposredno od ZZZS
Zaradi ukinitve dopolnilnega zavarovanja za osebe, ki imajo zavarovalno podlago 063 (družinske pokojnine), ZZZS podatkov o prejemnikih družinskih pokojnin ne obdeluje več oziroma več ne vodi podatka o šifri sorodstvenega razmerja prejemnika pokojnine. Vodi, pošilja in obdeluje jih Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), ki ima hkrati tudi podatke o tem, ali je upravičenec v delovnem razmerju, ali opravlja gospodarsko, poklicno ali kmetijsko dejavnost oziroma poslovodno funkcijo kot edini ali glavni poklic po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Za namene ugotavljanja upravičencev do SŠP se zato predlaga ukrep pridobivanja podatkov o upravičencih neposredno od vira podatkov.
B. Področje štipendiranja
1. Pravica do dodatnega leta študija za oba starša študenta, v kolikor sta oba prejemnika štipendije
ZŠtip-1 določa, da se štipendijsko razmerje in prejemanje štipendije lahko podaljša za dodatno šolsko ali študijsko leto iz opravičljivih razlogov, kot so starševstvo, zdravstveni razlogi, izjemne družinske in socialne okoliščine ter višja sila. Nadalje je natančneje določeno, da lahko razlog starševstva uveljavlja le tisti starš, ki prejema starševski dodatek, kar je lahko le eden od staršev. V praksi to pomeni, da ima – tudi v primeru, ko sta oba starša študenta in prejemnika štipendije po ZŠtip-1 – pravico do dodatnega leta prejemanja štipendije zaradi starševstva le eden od njiju, čeprav sta do dodatnega leta statusa študenta upravičena oba starša.
2. Omogočiti zaključek študija v 13 mesecih od zaključka zadnjega leta študija
ZŠtip-1 določa, da se štipendijsko razmerje lahko podaljša za dodatno šolsko ali študijsko leto iz opravičljivih razlogov, kot so starševstvo, zdravstveni razlogi, izjemne družinske in socialne okoliščine ter višja sila. Štipendist mora uspešno zaključiti izobraževalni program oziroma pridobiti višjo raven izobrazbe do 30. septembra naslednjega koledarskega leta po zaključnem letniku, v nasprotnem primeru pa štipendijsko razmerje preneha. V praksi štipendistom pogosto ni omogočeno, da do navedenega roka zaključijo program, predvsem zaradi obveznosti visokošolskega osebja. Posledica je, da so štipendisti dolžni vrniti prejeto štipendijo za zadnje leto študija, kljub temu da svojih obveznosti niso mogli izpolniti zaradi višje sile. Zato se možnost zaključka študija za štipendiste podaljša za dodaten mesec.
3. Pravica do štipendije v obeh absolventih
Glede prejemanja štipendije v času dodatnega (absolventskega) leta pa ZŠtip-1 določa, da lahko štipendist prejema štipendijo v skupnem trajanju enega leta za čas visokošolskega izobraževanja. Natančneje, v primeru upravičenosti do štipendije za študij tako na prvi kot na drugi stopnji študija, lahko štipendijo v obdobju, ki skupaj traja 24 mesecev, prejemajo največ 12 mesecev. Na ta način se pravica nesorazmerno omejuje, še posebej v primerjavi z drugimi pravicami iz statusa študenta (subvencionirano študentsko prehrano, prevozom in bivanjem, zdravstvenim zavarovanjem, študentskim delom …), zato predlagamo uskladitev ureditve na področju štipendiranja z drugimi pravicami iz statusa študenta.
C. Področje študentskega dela
Dvig bruto urne postavke za študentsko delo za 5,45 %
Z vidika zagotavljanja dodatnega vira prihodka je zaslužek iz študentskega dela za dijake in študente izjemnega pomena. Po zadnjih dostopnih podatkih je Republika Slovenija v letu 2023 za državne štipendije namenila nekaj manj kot 98 milijonov EUR, medtem ko je neto prihodek dijakov in študentov iz študentskega dela v istem letu znašal kar 297 milijonov EUR. Iz tega je razvidno, da si dijaki in študenti svoj socialni položaj izboljšujejo predvsem sami z opravljanjem dela – in to v precej večji meri, kot jim ga zagotavlja sistem državnih štipendij. S spremembo Zakona za uravnoteženje javnih financ leta 2019 in njeno uveljavitvijo 2020 je izračun minimalne bruto urne postavke za opravljeno študentsko delo vezan na vsakokratno višino minimalne plače in sicer tako, da se upošteva, da povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas znaša 174 ur. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo zaposlenim osebam (s pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas) od leta 2019 naprej v povprečju izplačanih 165 delovnih ur na mesec, kar je po predlogu novo število ur, ki se uporabi za izračun minimalne bruto urne postavke za opravljeno študentsko delo.
Ukrepi iz predloga zakona iz leta 2024
1. Dvig subvencije za študentsko prehrano na 5,17 EUR
🟡 Usklajena nova višina subvencije je 5,05 EUR (veljavna višina 4,15 EUR).
─────────────────────
2. Odprtje intervala koriščenja subvencij 00:00- 24:00
🟡 Interval koriščenja se podaljša na 07:00-24.00 (trenutno veljavni je 08:00-22:00)
─────────────────────
3. Dodelitev subvencije za študentsko prehrano za vsak koledarski dan
🟢 Predlog je ministrstvo za delo podprlo.
─────────────────────
4. Pridobitev pravice do subvencionirane študentske prehrane za študente upokojence
🔴 Predlog je ministrstvo za delo zavrnilo.
─────────────────────
5. Dvig minimalne urne postavke za študentsko delo za 5,45 %
🟢 Predlog je ministrstvo za delo podprlo.
─────────────────────
6. Odprava starostne omejitve za uživalce družinskih pokojnin
🔴 Predlog je ministrstvo za delo zavrnilo.
─────────────────────
7. Pravica do dodatnega leta študija za oba starša študenta, v kolikor sta oba prejemnika štipendije
🟢 Predlog je ministrstvo za delo podprlo
─────────────────────
8. Omogočiti zaključek študija v 13 mesecih od zaključka zadnjega leta študija
🟢 Predlog je ministrstvo za delo podprlo.
─────────────────────
9. Izplačilo enkratnega zneska štipendije, če štipendist vse obveznosti izobraževalnega programa pred iztekom študijskega leta, v katerem je prejemal štipendijo
🔴 Predlog je ministrstvo za delo zavrnilo zaradi možnosti izkoriščanja.
─────────────────────
10. Dvig višine štipendij za zamejce in Slovence po svetu
🔴 Predlog je ministrstvo za delo zavrnilo z mnenjem, da je višina štipendije ustrezna.
─────────────────────
11. Omejitev višine prispevkov za študij
🔴 Predlog je ministrstvo za visoko šolstvo zavrnilo, področje pa se ureja z novim Zakonom o visokem šolstvu.
─────────────────────
12. Uzakonitev upravičene odsotnosti od študija
🔴 Predlog je ministrstvo za visoko šolstvo zavrnilo z argumentom, da študent ob odsotnosti od študijskih obveznosti ne doseže vseh, s študijskim programom predvidenih, ECTS točk.
─────────────────────
13. Omogočanje tujim študentom pridobitev subvencije za bivanje
🔴 Predlog je ministrstvo za visoko šolstvo zavrnilo zaradi že obstoječega pomanjkanja kapacitet za bivanje študentov.
─────────────────────
14. Brezplačna uporaba JPP za dijake in študente
🟡 Predlog je ministrstvo za okolje zavrnilo, ŠOS pa si za njegovo uveljavitev še naprej prizadeva v zakonodajnem postopku.
─────────────────────
15. Koriščenje JPP v septembru za dijake v zaključnem letniku
🟢 Predlog je bil sprejet že pred vložitvijo ZUPŠ-2 s spremembo Zakona o cestnem prometu.
─────────────────────
16. Upoštevanje polnega obdobja prebivanja v času študija ali poklicnega usposabljanja v Sloveniji pri izdaji dovoljenja za začasno prebivanje
🔴 Predlog je ministrstvo za notranje zadeve zavrnilo, saj je trenutna ureditev prenesena iz direktive EU.
─────────────────────
17. Organizacija primarnega zdravstva za študente, ki študirajo zunaj kraja stalnega prebivališča
🟡 Predlog ministrstvo za zdravje podpira, z njihovo podporo se organizira zdravstveno varstvo na primarni ravni za študente tudi v Kopru in Mariboru. Predlog pa je črtan iz predloga zakona.
─────────────────────
18. Določitev nove zavarovalne podlage, ki izhaja iz statusa študenta
🟡 Predlog je ministrstvo za zdravje zavrnilo, ŠOS pa si za njegovo uveljavitev še naprej prizadeva v zakonodajnem postopku.
─────────────────────
19. Članstvo predstavnikov študentov v svetu ZZZS
🔴 Predlog je ministrstvo za zdravje zavrnilo.
─────────────────────
Dodatno:
🟢 Možnost prejemanja štipendije v obeh absolventih (na prvi in na drugi stopnji študija).
🟢 Pridobivanje podatkov o upravičencih do SŠP neposredno iz evidenc ZPIZ.
Študentska organizacija Slovenije je v začetku leta 2024 pripravila 25 predlogov za izboljšanje položaja študentov in jih dve leti usklajevala s pristojnimi ministrstvi. Rezultat dolgotrajnega postopka je predlog Zakona za urejanje položaja študentov (ZUPŠ-2), ki je usklajen z vsemi pristojnimi ministrstvi in ima podporo med vsemi parlamentarnimi strankami. Zakon je neideološki, usmerjen v izboljšanje položaja študentov in predstavlja enega izmed pomembnih rezultatov vsebinskega in lobističnega delovanja Študentske organizacije Slovenije.
Za predlagane ukrepe smo na ŠOS med 3. in 10. marcem 2024 zbrali 40.000 elektronskih in fizičnih podpisov podpore. Zakon so v končni obliki v zakonodajni postopek poslanci Državnega zbora RS vložili 3. septembra 2025.