Mladi od zaposlitve pričakujejo več kot le plačo: pomembni so jim varnost, možnost napredovanja, dobri odnosi in ravnovesje med delom in zasebnim življenjem.

Mladi od zaposlitve pričakujejo več kot le dobro plačilo. Pomembni so jim možnost napredovanja, varnost zaposlitve, dobri odnosi na delovnem mestu, ravnovesje med delom in zasebnim življenjem ter priložnosti za učenje in razvoj.

Prav vprašanju, kaj danes pomeni dostojno delo, je bila posvečena zaključna konferenca projekta DD – dostojno delo, ki je v zadnjih dveh letih povezoval mladinski sektor, strokovnjake in druge deležnike. Namen projekta je bil mladinske delavce in delavke opremiti z znanjem, da lahko mlade bolje podprejo pri vstopu na trg dela, prepoznavanju prekarnosti in razumevanju delavskih pravic.

V okviru projekta je bilo izvedenih 35 usposabljanj, na katerih je sodelovalo več kot 400 mladinskih delavcev in delavk. Evalvacija projekta je pokazala, da udeleženci pridobljeno znanje uporabljajo pri delu z mladimi, pogosteje odpirajo teme prekarnosti in mlade učinkoviteje usmerjajo do ustrezne podpore.

Na konferenci so strokovnjaki poudarili, da dostojno delo ni zgolj vprašanje višine plačila. Pomeni tudi varnost, predvidljivost, možnost razvoja, spoštljive odnose in takšne pogoje dela, ki posamezniku omogočajo dostojno življenje. Pri mladih je to še posebej pomembno, saj mnogi na trg dela vstopajo prek študentskega, projektnega, začasnega ali drugih manj stabilnih oblik dela.

Prof. dr. Eva Boštjančič je opozorila, da se spreminjata tako trg dela kot odnos mladih do dela. Mladi delo vse bolj povezujejo s finančno neodvisnostjo, smislom in blagostanjem. Negotove oblike dela pa imajo lahko tudi psihološke posledice, saj kratkotrajne zaposlitve, nizki dohodki in nepredvidljiva prihodnost posameznika pogosto silijo v preživetveno logiko namesto v razvoj.

Dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega servisa, je predstavila izsledke ankete Mladi in trg dela 2026, v kateri je sodelovalo 5.780 mladih. Rezultati kažejo, da je mladim pri izbiri zaposlitve najpomembnejša možnost napredovanja, ki jo je izpostavilo 60,5 odstotka vprašanih. Sledijo varnost zaposlitve, dobri odnosi na delovnem mestu, usklajevanje dela in zasebnega življenja ter možnost učenja in razvoja.

Med dodatnimi dejavniki mladi največ pomena pripisujejo svobodi pri načinu dela, višini plače, možnosti dela na daljavo, zanimivi vsebini dela in fleksibilnemu delovnemu času. Ti podatki kažejo, da mladi zaposlitev razumejo širše kot zgolj vir dohodka. Od dela pričakujejo tudi stabilnost, smisel, spoštovanje in možnost osebnega ter strokovnega razvoja.

Pomembno vlogo pri prehodu mladih na trg dela ima tudi študentsko delo. To mladim omogoča pridobivanje izkušenj, finančno samostojnost in prvi stik z delodajalci. Hkrati pa številni mladi opozarjajo, da si brez dela študija težko privoščijo, zato študentsko delo pogosto ni le dodatna izkušnja, temveč tudi pomemben socialni korektiv.

Razprava je odprla tudi vprašanje prihodnosti dela. Umetna inteligenca, digitalizacija in tehnološke spremembe že spreminjajo način dela, zato se morajo mladi, delodajalci in organizacije, ki delajo z mladimi, na te spremembe aktivno pripravljati. Večja produktivnost zaradi novih tehnologij sama po sebi še ne pomeni boljšega položaja delavcev, zato ostaja pomembno vprašanje, kako bodo koristi tehnološkega napredka porazdeljene.

Eden ključnih poudarkov projekta je tudi poznavanje pravic. Mladi se pri vstopu na trg dela pogosto srečujejo s pomanjkanjem informacij o svojih pravicah, oblikah dela, pogodbah, plačilu, konkurenčnih klavzulah, odpravninah in možnostih ukrepanja ob kršitvah. Prav zato je pomembno, da imajo dostop do zanesljivih informacij in podpore.

V primeru nepoštenih ali nezakonitih delovnih pogojev je pomembno, da mladi najprej poiščejo informacije in podporo. Obrnejo se lahko na mladinske centre, mladinske delavce, sindikate, pravne svetovalce ali pristojne institucije. Pomembno je, da svoje pravice poznajo, jih znajo jasno in spoštljivo komunicirati ter da ob morebitnih kršitvah vedo, kam se lahko obrnejo.

Zaključna konferenca projekta DD – dostojno delo je pokazala, da mladi ne potrebujejo zgolj prve zaposlitvene priložnosti, temveč delo, ki omogoča dostojno življenje. Dostojno delo pomeni več kot zaposlitev – pomeni varnost, razvoj, spoštovanje, ravnovesje in prihodnost, ki jo lahko mladi načrtujejo.

Vir: www.vecer.si