Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in statističnih meritev, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih
Info-točka
Študentsko delo

Študentsko delo

Študentsko delo je začasno in občasno delo dijakov in študentov; ena izmed fleksibilnih oblik dela, namenjena specifično za mlade, ki so vključeni v proces izobraževanja in si želijo vključitve na trg dela, tako iz finančnih razlogov, kot zaradi pridobivanja delovnih izkušenj in kompetenc.

Državni zbor Republike Slovenije je 16.12.2014 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ - ZUJF-C (Uradni list RS, št. 95/14), ki dopolnjuje ureditev na področju začasnega in občasnega dela dijakov in študentov (velja od 1.2.2015). Osnovni mehanizmi in namen študentskega dela se z ZUJF-C ne spreminjajo. Ključne spremembe nove zakonodaje se namreč nanašajo na vključitev te oblike dela v sisteme socialnih zavarovanj in določitev minimalne urne postavke.

Študentsko delo lahko opravljajo osebe: 

  • s statusom dijaka v Republiki Sloveniji, ki so že dopolnile 15 let, 
  • s statusom študenta v Republiki Sloveniji, 
  • s statusom udeležencev izobraževanja odraslih, ki so mlajše od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja, 
  • dijaki in študenti, državljani Republike Slovenije, ki imajo status dijaka ali študenta v tujini (kar se dokazuje s potrdilom o vpisu, izdanem po predpisih v državi tuje šole), 
  • osebe, ki so zaključile srednjo šolo v tekočem šolskem letu in bodo (na podlagi vpisa na visokošolski zavod) pridobile status študenta ob začetku novega šolskega leta, 
  • študentje tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Republiki Sloveniji.

Delajo lahko tudi osnovnošolci, ki so zaključili osnovno šolo in so dopolnili 15 let ter bodo status dijaka pridobili s septembrom (na podlagi spričevala o zaključeni osnovni šoli IN potrdila o vpisu za naslednje šolsko leto).

S 1. 1. 2007 se je ukinila možnost opravljanja začasnih in občasnih del preko študentskega servisa za pavzerje

Študentsko delo lahko opravljajo posamezniki, dokler imajo status dijaka ali študenta, dokler ne diplomirajo ali se redno zaposlijo.

Zaslužek preko študentskega servisa ni omejen, saj je bil z noveliranjem Zakona o dohodnini ukinjen zgornji census (je pa res, da pri višjem zaslužku plačaš višjo dohodnino).

Za včlanitev v študentski servis oz. agencijo za posredovanje dela dijak oz. študent potrebuje:

  • osebni dokument,
  • številko osebnega računa,
  • davčno številko in
  • dokazilo o statusu (potrdilo o vpisu za tekoče šolsko/študijsko leto ali študentsko izkaznico ali indeks ali dijaško izkaznico).  

Na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je dostopen seznam vseh študentskih servisov, ki imajo koncesijo za posredovanje občasnega in začasnega dela dijakov in študentov.

Zaradi previdnosti pri sprejemu določenega dela dijake in študente opozarjamo tudi na neplačnike, ki jih nekateri študentski servisi objavljajo na spletni strani.

 

Napotnica

Napotnica je pravna podlaga za delo dijaka ali študenta v podjetju, zato jo je nujno potrebno dvigniti/naročiti pred pričetkom dela. Delo brez napotnice je delo na črno, denarne kazni za take prekrške pa so za podjetje in za študenta visoke.

Napotnico lahko dijaki in študenti na študentskih servisih dvignejo osebno oz. naročijo preko telefona ali e-maila .

Stalna napotnica velja daljše obdobje in sicer od dneva izdaje napotnice dalje in največ eno leto. Namenjena je študentom, ki delajo dlje časa, lahko tudi s prekinitvami. Navadna napotnica je namenjena obračunu dela za krajše obdobje.

Delo preko študentskega servisa ni delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, zato tovrstne pogodbe dijaki in študenti niso dolžni podpisati. Je pa priporočljivo, da se dijaki in študenti že pred začetkom dela z delodajalcem natančno dogovorijo o vseh pogojih dela: urni postavki, trajanju dela, zahtevah, dodatnih pogojih, internih pravilih v podjetju, rokih plačila, itd.

Pomembno je tudi, da delodajalec še pred začetkom dela podpiše in ožigosa en izvod napotnice.

Dijaki in študenti so pri delu preko napotnice zavarovani poškodbe pri delu. Delodajalci, kjer dijaki in študenti opravljajo delo, so namreč ob koncesijski dajatvi dolžni plačevati prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (v deležu od zaslužka dijaka ali študenta 0,53%).

Znesek na napotnici od 1.2.2015 ni več enak neto izplačilu dijaku ali študentu, ampak vsebuje tako neto izplačilo dijaku in študentu kot prispevke dijaka ali študenta za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pri 100 evrih na napotnici bo tako dijak ali študent dobil izplačanih 84,5 evra; 15,5 evra pa znašajo njegovi prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Uvaja se tudi minimalna bruto urna postavka za začasno in občasno delo dijakov in študentov v višini 4,5 evra (3,8 evra neto)

 

Vključitev v socialna zavarovanja

Začasno in občasno delo dijakov in študentov je od 1.2.2015 vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zaradi česar se od te vrste dela plačujejo polni prispevki (15,5 % dijaka ali študenta in 8,85 % delodajalca), dijakom in študentom pa so priznane tudi sorazmerne pravice iz tega naslova (npr. pokojninska doba).

Od začasnega in občasnega dela dijakov in študentov se plačuje tudi poseben prispevek za zdravstveno zavarovanje od dohodka pridobljenega z opravljanjem določenih oblik dela v skladu s 55.a členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - ZZVZZ (6,36 %), ki pa gre pri tej obliki dela v breme delodajalca. Plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje po 55.a členu ZZVZZ zavarovancem ne daje dodatnih pravic, torej se še vedno zavarovani kot vzdrževani družinski člani ali kot samoplačniki po 26. letu.

V 2015 se je spremenila tudi oblika prispevka za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki se ne plačuje več v obliki pavšala, ampak v deležu od zaslužka dijaka ali študenta (0,53%).

Zavezanec za prijavo v zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen je organizacija, ki posreduje začasna in občasna dela dijakom in študentom (študentski servis).

Osnova za plačilo prispevkov je znesek na napotnici, točneje “vsako posamezno plačilo za opravljeno začasno in občasno delo, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino”. Osnova za plačilo prispevkov je enaka osnovi, ki je določena za osebe, ki v okviru drugega pravnega razmerja opravljajo delo oziroma storitev za plačilo - 5. točka 17. člena ZZVZZ.

Pristojnost glede nadzora nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov ima Finančna uprava RS (FURS).

 

Ureditev od 1. 2. 2015

 

Delež obremenitve

Znesek

Napotnica

 

100,00 €

 

 

 

DELODAJALEC

 

 

Koncesijska dajatev (štipendije, ŠOS, posredniki)

16,00%

16,00 €

Dodatna koncesijska dajat

v (študentski domovi)

2,00%

2,00 €

Prispevek za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni

0,53%

0,53 €

 

 

 

Prispevki delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

8,85%

8,85 €

Prispevek za zdravstveno zavarovanje

6,36%

6,36 €

 

 

 

DIJAK/ŠTUDENT

 

 

Prispevki zavarovanca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

15,50%

15,50 €

 

 

 

Izplačilo študentu

 

84,50 €

 

 

 

Strošek delodajalca

33,74%

133,74 €

Izračun pokojninske dobe

Osnova za izračun pokojninske dobe so plačila oz. prihodki dijakov in študentov na letni ravni (za celotno preteklo leto). Pokojninska doba je na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ) vezana na povprečno mesečno plačo.

V prehodnem obdobju v letu 2015 se prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 54 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun, nato pa se vsako leto, dokler ne doseže 60 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun, znesek zvišuje za dve odstotni točki, tako da v letu 2016 znaša 56 %, v letu 2017 pa 58 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun.

Primer izračuna:

Povprečna mesečna plača (sicer za oktober 2014) je 1.543,66 evrov, 54% od te plače je 833,58 evrov.

Torej bi si študent (glede na te podatke), prislužil po 1 mesec pokojninske dobe za vsakih prejetih 833,58 evrov.

Če bi študent tudi v 2015 zaslužil povprečni zaslužek iz leta 2013, torej 1933 evrov letno (in bi bila povprečna plača pribl. 1550 evrov), bi s tem pridobil pribl. 2,32 meseca oz. 2 meseca in 9 dni pokojninske dobe. Če bi študent zaslužil v povprečju 300 evrov mesečno, torej 3600 evrov letno, bi dobil 4 mesece in 9 dni pokojninske dobe.

Pri navedenem pa je potrebno opozoriti, da se za eno koledarsko leto posamezniku lahko prizna le 12 mesecev pokojninske dobe, vsa preplačila pa se upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove.

 

Minimalna urna postavka

Za opravljanje študentskega dela velja zakonsko določena minimalna (bruto) urna postavka v višini 4,5 evra.

Študenti sicer plačujejo zgolj prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,5%, plačniki za vse ostale prispevke so delodajalci. Minimalna bruto urna postavka 4,5 evra se navezuje na znesek na napotnici, neto znesek (neto urna postavka) pa je torej dejansko 3,8 evra (4,5 evra – 15,5%).

Določena minimalna urna postavka se uporablja za vse izdane napotnice in delo opravljeno po 1. 2. 2015.

 

Dohodnina 

Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb. Upoštevani so vsi obdavčljivi dohodki v koledarskem letu.

Z dohodnino so obdavčeni dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Za dohodek se šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet. Šteje se, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi, kar pomeni, da je za dohodnino pomemben trenutek, ko se denar dejansko nakaže določenemu zavezancu (in ne trenutek ko bi se to npr. po neki pogodbi, moralo storiti).

V obdavčljive dohodke štejejo vsi dohodki, ki z zakonom izrecno niso oproščeni oz. izvzeti. Za študenta ali dijaka so obdavčljivi dohodki sledeči: dohodek za opravljeno začasno in občasno delo preko napotnic (študentsko delo), dohodki iz  premoženjskih pravic, dohodki od zaposlitve (npr. avtorski honorar), dobiček iz kapitala, katastrski  dohodek, dohodki iz premoženja (dividende, obresti, najemnine), pokojnina po starših, različne nagrade.  Posebna osebna olajšava velja le za dohodke od študentskega servisa, ne pa tudi za ostale dohodke (avtorski honorar, katastrski dohodek, dohodek iz premoženja, pokojnina po starših, različne nagrade).

Štipendije in drugi prejemki učencev dijakov in študentov iz proračuna ali sklada, ki je financiran iz proračuna (razen kadrovskih štipendij v višini nad minimalno plačo v RS) in prejemki v obliki regresiranja oziroma subvencioniranja študentske prehrane in mesečnih vozovnic, niso obdavčljivi.

Dohodnina od študentskega dela se plačuje na naslednji način:

Od celotnega dohodka, prejetega v preteklem koledarskem letu se odštejejo normirani stroški, ki znašajo 10 % in jih ni potrebno dodatno dokazovati. Nato se odštejejo olajšave. Za študenta so pomembne tri vrste olajšav; splošna, dodatna splošna in posebna osebna olajšava. Tako dobimo neto davčno osnovo, ki je osnova za dokončno obdavčitev. Če je osnova nižja od določenega zneska (npr. 8.021,34 evrov), se dohodek obdavči po 16% dohodninski lestvici.

Sicer lahko študent uveljavlja tudi dejanske stroške za stroške prevoza ali nočitve, nastale zaradi opravljanja dela. Za te stroške je potrebno DURS predložiti dodatne dokaze, uveljavlja pa se jih lahko samo do določene višine. Za več informacij se je najbolje obrniti na DURS.

 

Olajšave

Splošna olajšava se prizna vsakemu zavezancu pod pogojem, da drug rezident zanj ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana (konkretno za študente to pomeni, da lahko to olajšavo uveljavljajo, če jih starši ne uveljavljajo v svoji davčni napovedi kot vzdrževane družinske člane). V primeru, da starš dijaka ali študenta prijavi kot vzdrževanega družinskega člana, član izgubi to olajšavo, zato je potrebno vedno narediti lastni izračun in ugotoviti, kaj je (na ravni gospodinjstva) bolj ugodno. Rok za oddajo vloge za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane je 31.1.2014.

Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje otrok do 26. leta starosti, če:

  • neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji,
  • ni zaposlen,
  • ne opravlja dejavnosti, nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od 2.436,92 evra letno.

Za vzdrževanega družinskega člana se šteje tudi otrok, ki izpolnjuje prej naštete pogoje in je starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer največ za dobo šestih let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za dobo štirih let od dneva vpisa na podiplomski študij.

Za lastne dohodke se štejejo vsi dohodki po ZDoh-2 razen družinske pokojnine, dohodke za začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda RS za zaposlovanje, ki opravlja posredovanje dela dijakom in študentom, štipendije in dohodki, ki so oproščeni plačila dohodnine po 22. in 29. členu ZDoh-2. To pomeni, da lahko študent še vedno zasluži preko avtorske ali podjemne pogodbe do 2.436,92 evra letno in ga bodo starši lahko uveljavljali kot vzdrževanega družinskega člana.

Splošna olajšava za 2015 je 3.302,70 evrov (enaka kot v letu 2013 in 2014).

Dodatna splošna olajšava se prizna za zavezance s skupnimi dohodki do 10.866,37 evrov v višini 3.217,12 evrov, za zavezance s skupnimi dohodki med 10.866,37 evrov in 12.570,89 evrov pa v višini 1.115,94 evrov. Dijaki/študenti, ki so prejeli več kot 12.570,89 evrov obdavčljivih dohodkov, niso upravičeni do dodatne splošne olajšave.

Posebna osebna olajšava (t.i. študentska olajšava) se prizna posamezniku, ki ima status dijaka ali študenta in je mlajši od 26. let (prizna se tudi študentu, ki je starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti (najpozneje v letu, ko je dopolnil 26 let), in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa). Posebna osebna olajšava se prizna zgolj za dohodke, prejete preko študentskega servisa.

Posebna osebna olajšava za 2015 znaša 2.477,03 evrov (enako kot v 2014).

Za uveljavitev posebne osebne olajšave sta torej od 1. 1. 2007 naprej samo dva pogoja: status in starost. To pomeni, da lahko dijaki ali študenti zaslužijo kolikor želijo, le da bodo pri višjem zaslužku morali plačati dohodnino.

Meja 26 let ne pomeni, da nekdo ne sme več delati preko študentskega servisa (izjema so izredni dijaki oz. udeleženci izobraževanja odraslih). Po tej starosti samo izgubijo posebno osebno (študentsko) olajšavo. Od vsakega nakazila na napotnico pa se odvede tudi 25% akontacija dohodnine, ne glede na znesek nakazila.

Posameznik lahko v letu 2014 (ob vseh koriščenjih olajšavah) zasluži 9.996,50 evrov (neobdavčeno).

Lestvica za odmero dohodnine in olajšave za leto 2014.

http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/dohodnina_pojasnila/stopnje_dohodnine_za_leto_2014/lestvica_za_odmero_dohodnine_in_olajsave_za_leto_2014/

Akontacija dohodnine

Ob izplačilu plačila za študentsko delo se odvede akontacija dohodnine (25% oz. ob upoštevanih normiranih stroških (10%), ki se odštejejo pred izračunom akontacije):

  • 22,5 % neto za vsako nakazilo, višje od 400 evrov,
  • 22,5 % neto za vsako nakazilo, če dijak ali študent ne izpolnjuje pogojev za posebno osebno olajšavo (je starejši od 26 let),
  • 22,5 % za vsako nakazilo ne glede na višino nakazila, če je oseba nerezident.

Izjema za rezidente: akontacije se ne odvede tudi, če je nakazilo manjše ali enako 88,88 evrov, ker se akontacija ne obračuna in ne odtegne v primeru, če je manjša od 20 evrov. Takšen dohodek se obdavči le na letni ravni.

Akontacija dohodnine pomeni, da se dohodnina, ki bi se morala sicer plačati na koncu leta, plača že ob samem izplačilu zaslužka. Meja oz. znesek (npr. 400 evrov) se ne nanaša na napotnico, ampak na posamezni dohodek - nakazilo. 

Med letom plačana akontacija dohodnine se na kocu leta obračuna in če je previsoka, jo zavezanec dobi povrnjeno (pod pogoji iz Zakona o dohodnini). Velika večina (približno 96 % vseh dijakov in študentov) dobi celotno (med letom plačano akontacijo) povrnjeno.

Stopnje dohodnine na podlagi Pravilnika o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2015 (Uradni list RS, št. 94/14):

Če znaša neto letna davčna osnova v evrih

Znaša dohodnina v evrih

Nad

Do

 

 

 

 

8.021,34

 

16 %

8.021,34

18.960,28

1.283,41

+ 27 %  nad 8.021,34

18.960,28

70.907,20

4.236,92

+ 41 %  nad 18.960,28

70.907,20

 

25.535,16

+ 50 % nad 70.907,20

Izračun za dohodnino je potrebno torej narediti individualno, odvisen pa je od tega, koliko je zavezanec zaslužil in katere olajšave so mu priznane in ali ga starši uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana. Pri izračunu je potrebno upoštevati tudi t.i. 10 % normiranih stroškov.

Možno je tudi plačilo dohodnine v obrokih, odobri pa ga davčni organ na predlog zavezanca za plačilo.

 

Koncesijska dajatev

Od opravljenega študentskega dela delodajalci plačujejo koncesijsko dajatev. Višina koncesijske dajatve se je zaradi vključitve prispevkov za socialna zavarovanja v letu 2015 znižala iz 23% na 16%. Sredstva iz koncesijske dajatve se namenjajo za štipendije (8,41%), delovanje Študentske organizacije Slovenije (3,795 %) in kritje stroškov organizacij za posredovanje začasnega in občasnega dela dijakov in študentov (3,795%). Od študentskega dela se plačuje tudi dodatna koncesijska dajatev (študentski domovi) v višini 2%.

 

Pravna podlaga

Ureditev začasnega in občasnega dela dijakov in študentov opredeljuje Zakon o zaposlovanju in zavarovanja za primer brezposelnosti – ZZZPB. Kljub temu da je 1. januarja 2011 v veljavo stopil Zakon o urejanju trga dela – ZUTD, ki je nasledil Zakon o zaposlovanju in zavarovanja za primer brezposelnosti, je še vedno ostal v veljavi del, ki ureja študentsko delo, in sicer od 5. do 8. člena. Višino koncesijske dajatev in njeno delitev je na novo določil Zakon za uravnoteženje javnih financ – ZUJF. Obravnavano področje ureja tudi Zakon o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov. Za obračun in nakazovanje koncesijske in dodatne koncesijske dajatve minister, pristojen za finance, izda Navodilo za obračun in nakazovanje koncesijske dajatve ter dodatne koncesijske dajatve. Pravno podlago na tem področju pa dopolnjuje še Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje.

 

Povezave: