European Students’ Union (ESU), ki zastopa več kot 20 milijonov študentov po vsej Evropi, pozdravlja Evropski načrt za dostopna stanovanja Evropske komisije kot dolgo pričakovano priznanje, da se Evropa ne sooča zgolj s stanovanjsko krizo, temveč tudi s širšo socialno krizo, ki neposredno spodkopava pravico do izobraževanja. Dejstvo, da načrt prepoznava stanovanje kot temelj človekovega dostojanstva in izrecno izpostavlja mlade ter študente kot ene izmed najbolj prizadetih skupin, odraža dolgoletna prizadevanja študentskih organizacij, da bi se stanovanja obravnavala kot pravica in ne kot tržno blago.
Kljub temu obseg in resnost stanovanjske krize zahtevata več kot zgolj močno retoriko in okvirne finančne obljube. Brez zavezujočih ukrepov, učinkovite regulacije in jasnih ciljev za javna in zadružna študentska stanovanja obstaja tveganje, da bo ta načrt ostal predvsem politično sporočilo, ne pa prelomni odgovor na strukturno krizo, ki študente potiska v revščino, izključenost in pogosto tudi v prikrito brezdomstvo.
ESU poudarja tudi, da gre za akutno in trenutno krizo. Čeprav organizacija pozdravlja srednje- in dolgoročni pristop načrta, ta hkrati razkriva pomanjkanje takojšnjih rešitev oziroma ukrepov, ki bi vsaj omilili obstoječe stiske, zlasti za najbolj ranljive skupine študentov.
Stanovanje kot pravica, ne kot blago
ESU močno podpira dejstvo, da načrt stanovanje umešča kot temeljni pogoj za dostojanstvo in socialno vključenost ter se odmika od izključno tržnega razumevanja stanovanjske politike. To je skladno z dolgoletnim stališčem ESU, da je stanovanje človekova pravica in ključni del pravice do izobraževanja.
Vendar mora temu premiku v razmišljanju slediti tudi konkretno ukrepanje: stroga regulacija rasti najemnin, okrepljena javna gradnja dostopnih stanovanj in močna zaščita najemnikov. Za študente, katerih finančni položaj je pogosto zelo omejen (po podatkih EUROSTUDENT VIII ima kar 74 % študentov finančne težave), komercializacija stanovanj pomeni neposredno izključevanje iz visokošolskega izobraževanja ter velik psihološki pritisk.
Steber I – Povečanje ponudbe s poudarkom na javnem in socialnem interesu
ESU priznava prizadevanja načrta za povečanje stanovanjske ponudbe z zmanjševanjem administrativnih ovir, reševanjem pomanjkanja delovne sile v gradbeništvu ter zagotavljanjem zemljišč za gradnjo. Prav tako pozdravlja poudarek na trajnosti, energetski učinkovitosti in kakovostnih standardih, ki so ključni tudi za študentske nastanitve.
Kljub temu ostaja odprto ključno vprašanje: kdo bo zagotavljal novo stanovanjsko ponudbo. ESU opozarja, da lahko povečanje ponudbe, ki temelji predvsem na zasebnih investicijah, vodi v nadaljnje širjenje luksuznih študentskih namestitev, ki so za večino študentov nedosegljive. Zato ESU poziva k uvedbi jasnih in zavezujočih ciljev za gradnjo javnih in zadružnih študentskih stanovanj, skupaj z merljivimi kazalniki in časovnicami.
Vsak projekt, ki se financira v okviru tega načrta in nosi oznako »študentsko stanovanje«, mora izpolnjevati stroga socialna merila: najemnine, prilagojene študentskemu proračunu, ustrezne varnostne in kakovostne standarde, fizično dostopnost ter aktivno vključevanje študentov in njihovih predstavnikov v načrtovanje in upravljanje.
Steber II – Mobilizacija naložb za javna in zadružna študentska stanovanja
Načrt predvideva znatna finančna sredstva iz kohezijske politike, Evropske investicijske banke, InvestEU in nacionalnih razvojnih bank. ESU prepoznava potencial teh mehanizmov za povečanje naložb v dostopna stanovanja, vključno s študentskimi.
Vendar ESU opozarja, da trenutno ni zagotovljenega namenskega deleža sredstev za javna in zadružna študentska stanovanja niti skupnega evropskega okvira za regulacijo najemnin. Zato poziva k rezervaciji določenega dela sredstev iz InvestEU in EIB za študentska stanovanja, k jasnim pravilom glede dostopnosti ter k uporabi socialnih skladov EU za podporo študentom, ki živijo v revščini.
Regulacija špekulacij in kratkoročnih najemov
ESU pozdravlja priznanje, da špekulacije in razmah kratkoročnih najemov bistveno zmanjšujejo razpoložljivost stanovanj in zvišujejo najemnine, zlasti v univerzitetnih mestih. Obenem poziva, da se univerzitetna mesta obravnavajo kot območja posebnega pritiska, kjer morajo imeti lokalne oblasti možnost strožjih omejitev ali prepovedi kratkoročnih najemov ter dodatnih ukrepov za zaščito študentov.
Mladi, študenti in »inovativni« stanovanjski modeli
ESU ceni, da načrt prepoznava študente in mlade kot ene najbolj prizadetih skupin ter napoveduje prilagojene ukrepe, vključno s podporo prek InvestEU in pilotnimi projekti v okviru programa Erasmus+. Kljub temu ESU jasno zavrača idejo, da bi modeli, kot je »co-living«, lahko nadomestili kakovostna, samostojna in dostopna študentska stanovanja.
ESU zato zahteva širitev javnih študentskih nastanitev, zagotovitev neprekinjenega bivanja med študijskim letom, zvišanje štipendij in stanovanjskih dodatkov ter okrepitev pravne zaščite študentov najemnikov.
Upravljanje, spremljanje in sodelovanje študentov
ESU pozdravlja napoved poročil o napredku, Evropski stanovanjski vrh leta 2026 in vzpostavitev Evropske stanovanjske zveze. Ob tem vztraja, da morajo biti študenti in njihove organizacije dejavno vključeni v vse ravni upravljanja in spremljanja izvajanja načrta, vključno z oblikovanjem kazalnikov, ki bodo merili dejanski položaj študentov.
Zaključek
Evropski načrt za dostopna stanovanja predstavlja pomemben politični premik v priznavanju, da je stanovanje pravica in da so študenti med najbolj prizadetimi v trenutni krizi. Vendar besede same po sebi ne bodo rešile strukturnih težav. ESU bo uspešnost načrta presojala po konkretnih rezultatih: po številu dostopnih javnih študentskih stanovanj, učinkovitosti ukrepov proti špekulacijam, zaščiti najemnikov in resničnem vključevanju študentov v oblikovanje politik.
Celoten članek najdeš TUKAJ.
