Objavljena je bila raziskava SLOVENSKA MLADINA 2018/2019.
Gre za del širše Študije mladih v jugovzhodni Evropi 2018/2019 (angl. FES Youth Studies Southeast Europe 2018/2019) fundacije FES. Gte za mednarodni raziskovalni projekt raziskovanja mladih, ki se hkrati izvaja v desetih državah jugovzhodne Evrope: Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Makedonija, Črna gora, Romunija, Srbija in Slovenija. Glavni namen raziskave je opredeliti, opisati in analizirati odnos mladih in njihove vedenjske vzorce v sodobni družbi.
Podatke so zbirali v začetku leta 2018, v raziskavi pa je sodelo- valo več kot 10.000 mladih, starih od 14 do 29 let, iz omenjenih desetih držav jugovzhodne Evrope. Raziskava obravnava širok nabor tem, ki se nanašajo na njihove izkušnje in prizadevanja na različnih življenjskih področjih, kot so izobraževanje, zaposlitev, politična udeležba, odnosi v družini, prosti čas ter uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij, pa tudi njihove vrednote, drže in prepričanja.
10 GLAVNIH UGOTOVITEV za Slovenijo:
- Po upadu od leta 1990 do leta 2020 najnovejše projekcije kažejo stabilizacijo populacije mladih. Vseeno pa se bo staranje slovenske družbe nadaljevalo in bo razmerje med mladimi in starejšimi do leta 2050 doseglo razmerje 1 : 2.
- Mladi svoje zdravje ocenjujejo kot dobro, pri čemer prednjačijo mladi iz družin z boljšim finančnim in izobrazbenim statusom staršev.
- Med mladimi se nadaljuje trend individualizacije na ravni vrednot iz zgodnjih devetdesetih let, glavne anksioznosti mladih pa so v skladu s splošnim postmaterialističnim profilom. Mladi v Sloveniji so vse bolj izpostavljeni stresu in v primerjavi z mladimi v drugih državah jugovzhodne Evrope nezadovoljni z življenjem in lastnim fizičnim izgledom.
- Družina in prijatelji so mladim zelo pomembni, čeprav so družine v Sloveniji sorazmerno avtoritarne in kažejo jasen trend manj permisivnega ter nekoliko bolj avtoritarnega starševstva.
- V obdobju med 2010 in 2016 se je število mladih, ki zapuščajo Slovenijo, povečalo za skoraj štirikrat – mladi z višjim socialno-ekonomskim položajem se pogosteje izselijo, kar kaže na to, da so dejavniki nujnosti (dejavniki potiska, push factors) relativno manj pomembni kot dejavniki priložnosti (dejavniki potega, pull factors).
- Od leta 2010 se je delež mladih z višjo izobrazbo (25–34) povečal z 31% na skoraj 45% in je bil leta 2017 precej nad povprečjem EU-28. Istočasno pa je od leta 2012 dalje opazen postopen upad vpisa v terciarno izobraževanje. Mladina v Sloveniji kljub temu ostaja na splošno zadovoljna s kakovostjo izobraževanja.
- Tradicionalne oblike stalne zaposlitve so vse pogosteje nadomeščene z manj varnimi in bolj fleksibilnimi oblikami, kar ima še izrazitejši učinek na mlade. Strah pred brezposelnostjo se vztrajno krepi in se je od leta 2000 skoraj podvojil. Čeprav uradni podatki kažejo na upad brezposelnosti v Sloveniji, pa se po samoporočanju respondentov stopnja brezposelnosti v primerjavi z letom 2013 ni spremenila in je več kot 200 % višja v primerjavi s poročilom LFS (Labor Force Survey).
- Odsotnost zanimanja mladih za domačo politiko se je okrepila, z njo pa sta upadla tudi politična orientacija (v smislu pozicioniranja levo ali desno znotraj političnega spektra) in znanje, vezano na politiko. Kljub temu pa so mladi izrazili relativno visoko pripravljenost participacije na volitvah in skoraj tretjina jih je pripravljena tudi prevzeti politično funkcijo.
- Splošno zadovoljstvo z demokracijo med mladimi v Sloveniji je nizko, a vseeno nekoliko višje kot pred petimi leti. Večina mladih ni ne zadovoljna ne nezadovoljna z delovanjem demokratičnega sistema. Mladi želijo živeti v državi, ki jim bo zagotavljala ekonomsko, socialno in pravno varnost ter čisto okolje.
- Mladi močno podpirajo družbeno reformo v smeri demokratičnega socializma – družbena in gospodarska varnost za vse ter večja enakost so skoraj splošno sprejeta stališča. Čeprav so avtoritarne tendence med mladimi razmeroma šibke, se lahko okrepijo, še posebej, če bi se gospodarske razmere (vključno z brezposelnostjo, gospodarsko blaginjo in neenakostjo) v prihodnosti poslabšale.
