Ljubljana, 31. maj – Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) in Komisija Državnega sveta RS za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino sta gostili posvet »Položaj študentov v Republiki Sloveniji«. Dogodek je poudaril nujnost reševanja perečih problematik, s katerimi se soočajo študenti – od finančnih stisk in pomanjkanja bivalnih kapacitet do izzivov na področju duševnega zdravja.
Predsednik Državnega sveta RS, Marko Lotrič, je uvodoma poudaril ključno vlogo mladih kot nosilcev znanja in razvoja. Pozval je k močnejši podpori študentskim organizacijam in iskanju konkretnih rešitev za izboljšanje študentskega življenja ter zadržanje mladih strokovnjakov v državi.
Predlog zakona ZUPŠ-2: celovite rešitve za študente
Študentska organizacija Slovenije je predstavila predlog Zakona o urejanju položaja študentov (ZUPŠ-2), ki celostno naslavlja štiri ključna področja:
- Študentsko delo: Predstavlja pomemben vir dohodkov študentov. Državna štipendija je v letu 2023 znašala 98 milijonov evrov, neto prihodek dijakov in študentov iz študentskega dela pa 297 milijonov eur. Predlagajo dvig minimalne urne postavke za 5,4 %.
- Študentska prehrana: Na področju študentske prehrane predlagajo dvig subvencije na 5,05 evra, podaljšanje časovnega intervala koriščenja subvencioniranih obrokov med 7 in 24 uro zaradi lažje organizacije študijskih in obštudijskih aktivnosti ter ureditev subvencije za vsak koledarski dan, saj študij in učenje potekata tudi med vikendi. Finančne posledice spremembe sistema prehrane so ocenjene na 5,3 milijona evrov letno.
- Štipendiranje: Na področju štipendiranja predlagajo upravičenost obeh staršev štipendistov do dodatnega leta štipendije v primeru starševstva. Predlagajo tudi, da se za zaključek izobraževanja šteje do 13 mesecev po zaključku zadnjega letnika (s predlogom se rok zamika za dodatni mesec) ter da se uvede možnost prejemanja štipendije v obeh absolventskih letih (trenutno je omejitev prejemanja štipendije na 12 mesecev prve in druge stopnje, pri čemer ocenjujejo, da gre za nesorazmerno omejitev glede na druge pravice iz statusa).
- Zdravstvo: Na področju zdravstva želijo uveljavitev zdravstvenega zavarovanja iz naslova statusa dijaka oz. študenta za čas trajanja izobraževanja ne glede na starost, v kolikor študentje niso zaposleni, samozaposleni, prijavljeni kot brezposelne osebe ali poslovodne osebe gospodarskih družb. Po obstoječi ureditvi so študentje zavarovani kot ožji družinski člani do 26. leta. Ocena finančnih posledic za obvezno zavarovanje za študente, starejše od 27 let, je okoli 1,2 milijona evrov. Dodatni stroški SPIZ-a bi znašali okoli 1,5 milijona evrov. ŠOS ocenjuje, da trenutna sestava Skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne odraža starostne in interesne strukture slovenske družbe, zato predlog zakona predvideva predstavnika študentov v skupščini ZZZS.
Na okrogli mizi Duševno zdravje študentov – med stigmo, storitvami in sistemom, ki jo je moderiral direktor zavoda Študentska svetovalnica Klemen Peran, so sodelovali predstojnik Centra za duševno zdravje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Matej Vinko, klinična psihologinja v Zdravstvenem domu dom za študente Univerze v Ljubljani Aleksandra Jeličić, vodja po pooblastilu Sektorja za duševno zdravje in demenco na Ministrstvu za zdravje prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, vodja odbora za socialna in zdravstvena vprašanja in vodja projekta »Naj se ti ne zrola« Simon Fridl in vodja Odbora za duševno zdravje pri Zvezi študentov medicine Slovenije Deni Poljak.
Sodelujoči so opozorili, da starostna skupina mladih odraslih med 18. in 29. letom doživlja večje stiske, v primerjavi z ostalimi starostnimi skupinami in opozorili na omejen dostop do ustreznih svetovalnic. Izpostavili so pomen kolegialnosti in sodelovanja med študenti samimi, kako pomembno je vedeti, komu lahko zaupajo in na koga se lahko obrnejo ter pomen pripravljenosti poiskati pomoč.
Približno četrtina študentov poroča o doživljanju duševnih stisk (anksiozne in s stresom povezane motnje), pri čemer jih okoli 2/3 čaka leto in več preden poiščejo pomoč. To je še posebej zaskrbljujoče ob podatkih, da se večina hudih duševnih motenj razvije do 24 leta, pri čemer bi jih bilo večino s pravočasnim ukrepanjem mogoče preprečiti. Velik izziv na področju težav z duševnim zdravjem še vedno predstavlja stigmatizacija, predvsem samo-stigmatizacija ter prepričanje, da je iskanje pomoči znak šibkosti.
Duševno zdravje je pogosto spregledano tudi v študijskih programih. Celo med študijem medicine je le malo časa namenjenega duševnemu zdravju, empatiji, pravilnemu pristopu k ljudem in skrbi zase.
Predstavnica Ministrstva za zdravje je opozorila, da je za programe na področju duševnega zdravja na voljo več sredstev, kot jih lahko porabimo, predvsem zaradi pomanjkanja kadrov. Po drugi strani pa se tudi študentje vse manj poslužujejo preventivnih pregledov, ki so jim na voljo v 1. letniku dodiplomskega in 1. letniku magistrskega študija – v zadnjih letih je obisk preventivnih pregledov upadel za več kot 60 %.
Sledila je predstavitev analize ankete o študentskem bivanju. Predsednica odbora za visoko šolstvo in izobraževanje pri Študentski organizaciji Slovenije Anabel Todorović je pojasnila, da je anketa del širših prizadevanj v okviru projekta »ŠOS za bivanje«, ki naslavlja stanovanjsko problematiko med študentsko populacijo. Izvedena je bila maja 2025, prejeli so 1640 odgovorov. Med študenti, ki bivajo v študentskem domu (49 % sodelujočih), je le 26 % študentov sobo dobilo takoj, 19 % jih je čakalo več kot pol leta, 3 % pa več kot leto dni. Med težavami v študentskih domovih so navedli dotrajano opremo, slabo vzdrževanje prostorov, slabo internetno povezavo in nezadostno higieno skupnih prostorov.
Zasebna stanovanja študentje v povprečju iščejo do 6 mesecev, mesečna najemnina za bivanje v lastnem stanovanju brez tekočih stroškov znaša več kot 500 evrov. Predvsem v obalnih mestih se pogosto dogaja, da najemodajalec v poletnem času prekine najem, več kot 21 % študentov ne ve, da obstaja subvencija za bivanje pri zasebnikih, 14 % študentov nima sklenjene najemne pogodbe, skoraj 2/3 študentov pa ne ve, če je najemna pogodba prijavljena na FURS.
Na okrogli mizi Študentsko bivanje – med dostopnostjo, kakovostjo in prihodnostjo, ki je sledila predstavitvi analize ankete, so sodelovali državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije Urban Kodrič, direktor javnega zavoda Študentski dom Ljubljana Tomaž Pečnik, predsednik ŠOS Luka Mihalič in predsednik Slovenskega nepremičninskega združenja Fiabci Marko Novak. Moderiral jo je predsednik odbora za obštudijske in interesne dejavnosti študentov Fazli Gashi, ki je uvodoma spomnil, da je le vsakemu osmemu študentu zagotovljeno relativno ugodno bivanje v študentskem domu. Problem je sistemski, javnostanovanjska politika ne dohaja potreb, zadnji študentski dom v Ljubljani je bil zgrajen leta 2006, posledično trenutno primanjkuje več kot 3000 postelj.
Državni sekretar Urban Kodrič je pojasnil, da bo do konca leta sprejet prostorski načrt za študentski dom na Roški in da bi bil ta študentski dom lahko zgrajen v dveh do treh letih, za predelavo veterinarske fakultete v študentski dom pa bo najprej potrebna sprememba OPN.
Direktor Študentskega doma Ljubljana Tomaž Pečnik je pojasnil, da javni zavod upravlja z 29 domovi, ki nudijo 7500 ležišč. V preteklosti so za izgradnjo potencialnih novih domov izdelali projektne naloge, saj so se zavedali demografskih trendov. Leta 2011 je generacija devetnajstletnikov padla pod 20000, do leta 2021 je padla na 17000, trenutno se trend dviga in število devetnajstletnikov bo do leta 2030 preseglo 22000. Trenutno sta aktualni lokaciji za gradnjo novih domov Roška (380 ležišč) in Brinje (700 ležišč).
Predsednik Slovenskega nepremičninskega združenja Fiabci Marko Novak je kot ukrep, ki bi imel hitre učinke, navedel sprostitev potenciala praznih stanovanj, s čimer bi premostili čas do novih postelj v študentskih domovih. Pozval je resorno ministrstvo, da izvede vsaj 2-3 ukrepe v ta namen. Hkrati z večanjem subvencij bi se morale tudi kazni za oddajanje na črno bistveno povišati, je dejal in opozoril, da zakonodaja omogoča, da lahko kaznujemo samo tistega, ki oddajanja nepremičnine ni pravočasno sporočil ali ni sporočil realne cene. Med ukrepi, ki bi pripomogli, je omenil še vzpostavitev registra najemodajalcev, uvedbo davka na nepremičnine in posebno obremenitev praznih stanovanj.
Udeleženci okrogle mize so naslovili tudi nujnost sanacije obstoječih študentskih domov, tudi v luči zagotavljanja požarne in potresne varnosti.
Zaključke posveta, ki sta ga povezovala predsednik Študentske organizacije Slovenije Luka Mihalič in član Komisije za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino državni svetnik Drago Žura, bo na eni izmed prihodnjih sej obravnavala Komisija Državnega sveta RS za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino, nato pa še plenum Državnega sveta RS. Potrjene zaključke bo nato Državni svet RS naslovil na pristojne institucije.
Posnetek posveta je dostopen: https://www.youtube.com/watch?v=oDYM9MAqdwA
Avtor posnetka in fotografij je Benjamin Beci/DS RS.
