Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in statističnih meritev, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih
Info-točka
Zdravstveno zavarovanje

Zdravstveno zavarovanje

V Sloveniji poznamo tri osnovne vrste zdravstvenih zavarovanj:

Obvezno zdravstveno zavarovanje izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa na podlagi ZZVZZ izvajajo tri slovenske zavarovalnice:

Študentovo zdravstveno zavarovanje

Študent do dopolnjenega 26. leta je v času rednega študija obravnavan kot družinski član zavarovane osebe (najpogosteje starša preko katerega je zavarovan) in je tako upravičen do vseh storitev, ki jih krije obvezno in prostovoljno (dopolnilno) zdravstveno zavarovanje skladno z Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). Izredni študent je prav tako obravnavan kot družinski član, v primeru, da nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi ali da ni prijavljen kot brezposelna oseba na Zavodu RS za zaposlovanje.

Potrdila za uveljavljanje zdravstvenega zavarovanja

Študent mora vsako novo študijsko leto kot dokazilo o svojem statusu študenta posredovati delodajalcu osebe preko katere je zavarovan potrdilo o vpisu oziroma ga neposredno prinesti na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, saj se mu le-tako avtomatsko podaljša status družinskega člana in s tem obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zavarovanje velja le za toliko časa za kolikor je bilo izdano potrdilo. Izredni študenti pa morajo poleg potrdila o vpisu prinesti še potrdilo, da niso zaposleni oz. da niso prijavljeni v evidenco brezposelnih oseb na Zavodu RS za zaposlovanje. Potrebno pa je biti pozoren, da je kot družinski član obravnavan vsak študent, ki se redno ali izredno šola, vendar največ do 26. leta starosti, kar določajo spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Zdravstveno zavarovanje študentov brez statusa in študentov, ki so že dopolnili 26 let

24. avgusta 2008 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-K), ki določa, da si morajo študenti po dopolnjenem 26. letu sami urediti tako obvezno kot tudi dodatno zdravstveno zavarovanje, saj ne morejo biti več zavarovani preko staršev. Zaradi te diskriminatorne določbe je Študentska organizacija Slovenije 15. decembra 2008 na Ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti spornega 12. člena ZZVZZ-K.

Študent »pavzer« in študent, ki je že dopolnil 26 let ne more več biti zavarovan kot družinski član. Tako lahko izbere naslednji možnosti:

  • da se zavaruje kot občan preko občine pod katero spada stalno bivališče

Po 21. točki 15. člena ZZVZZ je lahko študent zavarovan kot občan, če nima nobenih dohodkov oziroma če, kadar živi sam, njegov povprečni mesečni dohodek v zadnjih treh mesecih ne dosega 50% minimalne plače, oziroma če, kadar živi z ožjimi ali širšimi družinskimi člani v skupnem gospodinjstvu, njihovi povprečni mesečni dohodki na družinskega člana v zadnjih treh mesecih ne dosegajo 25% minimalne plače, razen kadar ima sam ali njegovi ožji ali širši družinski člani prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (če nima nobenih prejemkov in nobenih lastnih sredstev in si zato ne more plačevati obveznega zdravstvenega zavarovanja).

Podatki o minimalni plači so objavljeni na spletni strani Statističnega urada RS.

  • da se zavaruje kot samostojni zavezanec preko ZZZS 

Če ima študent brez statusa dohodke, ki so višji kot jih določa njegova občina v kraju stalnega bivališča, da bi bil lahko zavarovan kot občan, se mora zavarovati kot samostojni zavezanec. To pomeni, da si obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje uredi in plačuje sam. Obvezno zavarovanje si uredi na eni izmed izpostav Zavoda za zdravstveno zavarovanje, dopolnilno pa na eni izmed treh zavarovalnic, ki izvajajo dopolnilna zavarovanja.

  • da zaprosi za denarno socialno pomoč in mu dopolnilno zdravstveno zavarovanje plača država 

Z letom 2009 je začela veljati sprememba in dopolnitev Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki v 24. členu med drugim določa: Republika Slovenija zagotavlja iz proračunskih sredstev razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev iz 2. do 6. točke 23. člena tega zakona za zavarovance in po njih zavarovane družinske člane iz prvega odstavka 15. člena tega zakona pod pogojem, da navedenih pravic nimajo zagotovljenih v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja iz drugega naslova in če izpolnjujejo pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči.

To pomeni, da imajo študenti, ki so prejemniki denarne socialne pomoči, krito dopolnilno zdravstveno zavarovanje v okviru te pravice (ne glede na višino DSP), obvezno zdravstveno zavarovanje pa si morajo plačevati sami.

ZAKAJ SE ODLOČITI ZA DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE?

Čeprav se je študent po zakonu dolžan vključiti samo v obvezno zdravstveno zavarovanje, je priporočljivo, da se vključi tudi v dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Obvezno zdravstveno zavarovanje namreč nudi samo najnujnejše in najosnovnejše zdravstvene storitve, vse ostale pa mora študent (v primeru da nima sklenjenega dopolnilnega zavarovanja) doplačati. Študent, ki nima sklenjenega dopolnilnega zavarovanja mora tako sam plačati večino pregledov, zdravil (tudi če so izdana na recept), v primeru nesreče pa si mora sam kriti pot v bolnišnico z rešilnim vozilom (kar stane več tisoč evrov!).

Trimesečna čakalna doba pomeni, da bo zavarovanec tri mesece od sklenitve dopolnilnega zavarovanja ob obisku zdravnika sam kril delež stroškov zdravstvenih storitev, ki bi bili sicer pokriti iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Torej če študent ne sklene zavarovanja v enem mesecu od izgube statusa / dopolnitve 26 let, bo potem, ko bo sklenil zavarovanje, še tri mesece na istem, kot če ne bi sklenil zavarovanja (v tem času pa bo vseeno moral plačevati tudi premijo)!

POZOR: Ko se študentu izteče status študenta (zaradi diplome ali začetka pavziranja) ali pa dopolni 26 let, mora v roku ENEGA MESECA skleniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, če ne želi, da zanj velja tri mesečna čakalna doba, ki jo uveljavlja zakon.

ZDRAVSTVENA OSKRBA

Pri uveljavljanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja skladno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ima zavarovana oseba (torej tudi študent) pravico do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda. Vse zavarovane osebe imajo pravico do izbire osebnega zdravnika. Izberejo si lahko osebnega zdravnika splošne medicine, osebnega zobozdravnika, ženske pa tudi osebnega ginekologa. Vsaka zavarovana oseba ima istočasno lahko izbranega le enega osebnega zdravnika določene dejavnosti. Zamenjavo osebnega zdravnika je možna po poteku enega leta od prejšnje izbire, razloga za zamenjavo ni potrebno navajati.

Zavarovana oseba se mora ob zdravstvenih težavah vedno najprej obrniti na svojega osebnega zdravnika, če pa gre za primere nujne medicinske pomoči, se obrne na najbližjega zdravnika.

ŠTUDENTI V STISKI

Na življenjski poti se srečujemo s težavami in ovirami, ki jih premagujemo bolj ali manj uspešno. Med nekaterimi poskusi reševanja osebnostnih stisk so prav gotovo tudi kajenje, odvisnost od alkohola in drog ter motnje hranjenja.

Ko se študent znajde v stiski, mora vedeti, da vedno obstaja rešitev njegovih težav in nekdo, ki mu je pripravljen pomagati. Potrebno je le zbrati pogum in voljo in se obrniti po pomoč. Več informacij o različnih oblikah pomoči tudi na naslednjih spletnih straneh:

Kajenje

Alkohol

Droge

Motnje hranjenja

Psihološka pomoč