Kadrovske štipendije

 

Namen kadrovskih štipendij je povezovanje študentov ter potencialnih delodajalcev, ki si na tak način zagotovijo perspektiven kader. Podjetja podeljujejo kadrovske štipendije, država pa jih lahko tudi sofinancira (preko sklada ali regionalnih razvojnih agencij).

 

Kadrovske štipendije so v povprečju najvišje med vsemi vrstami štipendij, prednost kadrovskih štipendij pa je tudi v tem, da zagotavljajo takojšnjo prvo zaposlitev po končanem šolanju.

 

V Zakonu o štipendiranju (ZŠtip-1) je sofinanciranje kadrovskih štipendij urejeno v posebnem poglavju. Kadrovske štipendije dodeljujejo delodajalci upravičencem, ki izpolnjujejo splošne pogoje po tem zakonu (glej zavihek Štipendije), razen starostnega pogoja, in pogoje, določene v splošnih aktih delodajalca (69. člen ZŠtip-1). Kadrovska štipendija se lahko dodeli istočasno z vsemi štipendijami, razen s štipendijo za deficitarne poklice.

 

Kadrovska štipendija ne sme biti nižja od državne štipendije. V kolikor je kadrovska štipenija sofinancirana, se subvencija dodeli v višini 50 % kadrovske štipendije, vendar največ v višini 30 % minimalne plače. Sredstva za sofinanciranje kadrovskih štipendij se dodeljuje na podlagi javnega razpisa.

Dijaki in študenti se lahko s kadrovskimi štipendijami, ki jih podeljujejo delodajalci, seznanijo na več načinov:

  • preko Izmenjevalnice na spletni strani sklada, kjer delodajalci oddajo svoje potrebe po kadrovskih štipendistih za posamezno šolsko/študijsko leto;
  • na spletnih straneh RRA (regionalnih razvojnih agencij), kjer objavljajo zbrane potrebe delodajalcev po štipendistih;
  • objav delodajalcev, ki jih ti naredijo v svojih internih glasilih, na svojih spletnih straneh, v medjih itd.

 

Praviloma večina kadrovskih štipendij poleg uspešnega nadaljevanja oziroma zaključka izobraževanja vključuje tudi obveznost zaposlitve pri štipenditorju po končanem izobraževanju. Ta obveznost je praviloma tudi terminsko opredeljena, največkrat se mora kadrovski štipendist pri štipenditorju zaposliti za najmanj za toliko časa, kolikor je prejemal kadrovsko štipendijo. Če je štipendija sofinancirana, se mora kadrovski štipendist pri štipenditorju (delodajalcu) po zaključku izobraževanja zaposliti najmanj za 1 leto (sklenitev pogodbe o zaposlitvi). S pogodbo o štipendiranju štipendist in štipenditor podrobneje uredita pravice in obveznosti, ki izhajajo iz kadrovskega štipendiranja. Delodajalec se lahko s svojim kadrovskim štipendistom dogovori tudi za druge obveznosti, kot so obvezna počitniška praksa, diplomska naloga, vezana na podjetje, in podobno.

 

Kadrovske in druge štipendije pa v osnovi sodijo med obdavčljive dohodke, in sicer med druge dohodke po Zakonu o dohodnini, vendar se pod določenimi pogoji do določenega zneska ne vštevajo v davčno osnovo. V 106. členu ZDoh-2 je določeno, da se v davčno osnovo od drugih dohodkov ne všteva znesek kadrovske ali druge štipendije, izplačane za mesečno obdobje, osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas:

  • za študij v Sloveniji do višine minimalne plače,
  • za študij v tujini do višine minimalne plače, povečane za 60 %.

Več informacij o davčni obravnavi štipendij je na spletni strani FURS.

 

Več informacij o kadrovskih štipendijah dobite na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije.

 

 

Zadnja posodobitev: julij 2017.