Štipendije

**NOVICA**: Spremembe pri dodeljevanju štipendij z letom 2018/2019

 

V Republiki Sloveniji se podeljujejo naslednje štipendije:

 

Splošni pogoji za pridobitev štipendije

Štipendijo lahko po Zakonu o štipendiranju pridobijo osebe, ki so pred dopolnjenim 22. letom starosti prvič vpisane v program nižjega ali srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega tehniškega ali drugega strokovnega ter splošnega izobraževanja, za katerega uveljavljajo pravico do štipendije ali upravičenci, ki so pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisani v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja prve ali druge stopnje, za katerega uveljavljajo pravico do štipendije v Sloveniji ali tujini in niso:

  • v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti,
  • vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu,
  • poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov.
  • Starostni pogoj se ne upošteva pri sofinanciranih kadrovskih štipendijah.

Štipendije so kot dopolnilni prejemek namenjene kritju stroškov v zvezi z izobraževanjem.

Poleg splošnih pogojev pa mora posameznik za pridobitev državne in Zoisove štipendije izpolnjevati še posebne pogoje.

Pri državni štipendiji je ta posebni pogoj izpolnjevanje pogoja materialnega cenzusa, kar pomeni, da povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega določenega zneska/cenzusa.

Za pridobitev Zoisove štipendije pa mora oseba izpolnjevati pogoj doseženega izjemnega dosežka in še enega od naslednjih vstopnih pogojev:

  • ima povprečno oceno v visokošolskem ali višješolskem izobraževanju najmanj 8,5;
  • ali je v visokošolskem ali višješolskem izobraževanju glede na povprečno oceno uvrščen med najboljših 5% v svoji generaciji.

Izpolnjevanje vstopnega pogoja za Zoisovo štipendijo pa še ne pomeni pridobitve Zoisove štipendije. Ko posameznik odda vlogo, je razvrščen v eno od dveh skupin kandidatov za Zoisovo štipendijo (glede na vstopni pogoj) in potem ta posameznik za omejeno število Zoisovih štipendij tekmuje z ostalimi kandidati, ki so kandidirali na podlagi enakega vstopnega pogoja.

 

Trajanje štipendijskega razmerja

Štipendije se dodelijo za obdobje od dodelitve do izteka izobraževalnega programa. Državna štipendija, Zoisova štipendija in štipendija za Slovence v zamejstvu in po svetu se dodelijo za raven izobraževanja, ki je višja od že dosežene ravni. Štipendije za deficitarne poklice, štipendije Ad futura in sofinancirane kadrovske štipendije se dodelijo za posamezen izobraževalni program.

Štipendija se ne more prvič dodeliti:

  • za letnik, v katerega je vlagatelj ponovno vpisan, ali v času dodatnega študijskega leta po izteku izobraževalnega programa ali v času podaljšanega študentskega statusa.
  • za izobraževalni program na ravni izobraževanja, ki je enaka ali nižja od ravni, ki jo je vlagatelj že dosegel.
  • za izobraževanje na višji ravni, dokler ne zaključi izobraževanja na ravni, za katero je prejemal štipendijo.

Štipendijsko razmerje in prejemanje štipendije se podaljša za dodatno eno šolsko ali študijsko leto, če štipendist ponavlja letnik zaradi:

  • starševstva,
  • opravičljivih zdravstvenih razlogov,
  • izjemnih družinskih in socialnih okoliščin,
  • neizpolnjenih šolskih ali študijskih obveznosti zaradi višje sile.

Ob spremembi izobraževalnega programa je štipendist upravičen do nadaljnjega prejemanja štipendije, če je novi izobraževalni program ustrezen z vidika določb tega zakona glede javne veljavnosti in ravni izobraževanja (ter področja ali smeri izobraževalnega programa oziroma drugih okoliščin, določenih z zakonom ali javnim razpisom). Štipendist, ki namerava spremeniti izobraževalni program, lahko pred dejansko spremembo izobraževalnega programa pri dodeljevalcu štipendije preveri, ali je novi program ustrezen.

 

Kombiniranje štipendij

Štipendist je upravičen le do ene štipendije, razen v primerih:

  • kadrovske štipendije, ki se lahko dodeli istočasno z vsemi štipendijami, razen s štipendijo za deficitarne poklice,
  • štipendije za deficitarne poklice, ki se lahko dodeli istočasno z vsemi štipendijami, razen s kadrovsko štipendijo,
  • štipendije Ad futura za študijske obiske in za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja, ki se lahko dodelita sočasno z vsemi štipendijami.

Državne in Zoisove štipendije ni mogoče kombinirati.

 

Dodatki k štipendiji

Zakon o štipendiranju posebej določa pogoje za upravičenost do posamezne štipendije ter merila za dodelitev dodatkov k štipendiji. V členih od 26. do 31. natančneje opredeljuje vrsto dodatkov in merila, ki se ob izpolnjevanju pogojev dodelijo k štipendiji:

  • za bivanje,
  • za učni uspeh,
  • za štipendiste s posebnimi potrebami.

Dodatek za bivanje

Dodatek za bivanje v višini 80 eurov mesečno je mogoče dodeliti štipendistu, ki:

  • ima prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja,
  • kraj stalnega prebivališča je oddaljen od kraja izobraževanja več kot 25 km,
  • strošek najema znaša najmanj 65 evrov mesečno in
  • štipendist oziroma njegovi starši niso lastniki ali solastniki nepremičnine, v kateri ima štipendist prijavljeno začasno prebivališče.

Izpolnjevanje pogojev se preveri ob prvi dodelitvi dodatka za bivanje in ob spremembi začasnega prebivališča štipendista (torej avtomatično podaljševanje).

Štipendistu dodatek za bivanje ne pripada, če prejema subvencijo za bivanje v študentskem domu ali pri zasebniku ali ima sklenjeno pogodbo o bivanju v dijaškem domu skladno s predpisi, ki urejajo subvencioniranje bivanja študentov in dijakov.

Štipendist kateremu je dodeljena državna štipendija in dodatek za bivanje ni upravičen do subvencionirane mesečne vozovnice, je pa upravičen do letne subvencioniranje vozovnice za 10 voženj na mesec.

Več informacij o uveljavljanju dodatka k štipendiji za bivanje.

Od 17.11.2017 (od sprejetja ZUPŠ) lahko študenti uveljavljajo pravico do dodatka za bivanje tudi po tem, ko so že pridobili štipendijo. To velja za študente, ki so pridobili štipendijo po 17.11.2017.

 Dodatek za uspeh

Dodatek za uspeh se dodeljuje k državni štipendiji.

Do dodatka za uspeh ni upravičen štipendist v prvem letniku izobraževalnega programa, razen na prehodu iz srednje poklicne na poklicno-tehniško izobraževanje in na prehodu iz prve na drugo stopnjo visokošolskega izobraževanja

Do dodatka za uspeh je upravičen dijak, ki je v preteklem šolskem letu dosegel povprečno oceno:

RazredPovprečna ocena dijakaVišina dodatka za                                       uspeh v evrih/mesec
1.od vključno 4,0 do vključno 4,2517
2.nad 4,25 do vključno 4,5022
3.nad 4,50 do vključno 4,7530
4.nad 4,7540

Do dodatka za uspeh je upravičen študent, ki je v preteklem študijskem letu dosegel povprečno oceno:

RazredPovprečna ocena študentaVišina dodatka za uspeh v eurih
1od vključno 8,00 do vključno 8,2517
2nad 8,25 do vključno 8,5022
3nad 8,50 do vključno 9,0030
4nad 9,0040

Dodatek za uspeh študentu ne pripada, če je v predhodnem študijskem letu prejel manj kot tri številčno izražene ocen.

Dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami

Do dodatka za štipendiste s posebnimi potrebami v višini 50 evrov je pravičen štipendist, ki mu je priznana invalidnost oziroma telesna okvara na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v skladu s predpisi, ki urejajo področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ali za katerega je enemu od staršev priznan dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo po predpisih, ki urejajo družinske prejemke, ali je usmerjen v prilagojen program vzgoje in izobraževanja v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.

 

Davčna obravnava štipendij

Pogoje za oprostitev plačila dohodnine od štipendij in drugih prejemkov učencev, dijakov in študentov določa Zakon o dohodnini – ZDoh-2 (1. točka 25. člena), in sicer morajo biti pri oprostitvi plačila dohodnine izpolnjeni vsi od navedenih pogojev:

  • prejemnik mora biti oseba, ki je vpisan kot učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas1,
  • gre za prejemke v zvezi z izobraževanjem ali usposabljanjem na podlagi posebnih predpisov,
  • izplačilo je izvršeno iz proračuna oziroma sklada, ki je financiran iz proračuna (razen kadrovskih štipendij), ali od prejemkov, ki jih financira tuja država ali mednarodna organizacija oziroma izobraževalna, kulturna ali znanstveno-raziskovalna ustanova,
  • ne gre za prejemke, ki predstavljajo nadomestilo za izgubljeni dohodek ali so prejeti v zvezi z opravljanjem dela ali storitev.

Od državne in Zoisove štipendije, ki sta podeljeni v skladu z Zakonom o štipendiranju – ZŠtip-1, se torej dohodnine ne plača.

Kadrovske in druge štipendije pa v osnovi sodijo med obdavčljive dohodke, in sicer med druge dohodke po Zakonu o dohodnini, vendar se pod določenimi pogoji do določenega zneska ne vštevajo v davčno osnovo. V 106. členu ZDoh-2 je določeno, da se v davčno osnovo od drugih dohodkov ne všteva znesek kadrovske ali druge štipendije, izplačane za mesečno obdobje, osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas:

  • za študij v Sloveniji do višine minimalne plače,
  • za študij v tujini do višine minimalne plače, povečane za 60 %.

 

Več informacij je na spletni strani FURS.

 

Zadnja posodobitev: junij 2018