Bolonjski proces

 

Osrednji cilj bolonjskega procesa je oblikovanje odprtega skupnega visokošolskega prostora, ki bo evropskim študentom in zaposlenim v visokem šolstvu omogočal prosto gibanje znotraj tega prostora, primerljivost znanj in kompetenc ter zaposljivost.Bolonjski proces nosi ime po Bolonjski deklaraciji, ki so jo leta 1999 v Bologni (Italija) podpisali ministri, pristojni za visoko šolstvo iz 29 evropskih držav, med drugimi tudi Slovenije. Z dokumentom so postavili smernice razvoja Evropskega visokošolskega prostora. Bolonjski proces naj bi se v državah podpisnicah (in drugih kasneje pridruženih državah) implementiral do leta 2010. S tem letom so se nehali razpisovati t. i. stari ali predbolonjski študijski programi.

Leto 2016 pa je bilo v Sloveniji prelomno za vse študente starih programov, ki so morali s študijem zaključiti do konca septembra 2016. Nadalje namreč ni več možno pridobiti naziva in ravni izobrazbe, ki je veljala pred prenovo programov.

Kot glavne cilje Bolonjska deklaracija deklaracija zastavlja:

  • sprejetje sistema zlahka prepoznavnih in primerljivih diplomskih stopenj, tudi z obrazcem »Priloga k diplomi« – da bi pospešili zaposlovanje evropskih državljanov ter mednarodno konkurenčnost evropskega sistema visokega šolstva;
  • sprejetje sistema z dvema glavnima študijskima stopnjama, dodiplomsko (najmanj 3 leta) in podiplomsko (magisterij, doktorat); diploma, podeljena po prvi stopnji, je za evropski trg dela relevantna tudi kot ustrezna raven kvalifikacije;
  • vzpostavitev kreditnega sistema (European Credit Transfer System – ECTS) kot ustreznega sredstva za omogočanje širše mobilnosti študentov; krediti bi bili lahko pridobljeni tudi z vseživljenjskim izobraževanjem;
  • pospeševanje mobilnosti;
  • pospeševanje evropskega sodelovanja pri zagotavljanju kakovosti, tako da se razvijajo primerljiva merila in metodologije;
  • pospeševanje potrebnih evropskih razsežnosti v visokem šolstvu, še zlasti v zvezi s kurikularnim razvojem, medinstitucionalnim sodelovanjem, mobilnostnimi načrti ter integriranimi programi študija, usposabljanja in raziskovanja.

Smernice bolonjskega procesa se povezujejo tudi z enim od ciljev Lizbonske strategije, ki je predvidevala, da bo Evropa do leta 2010 postala najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, sposobno trajnostne rasti z več in boljšimi delovnimi mesti in z več socialne povezanosti. Žal smo bili pri prenovi študijskih programov (pre)večkrat priča komercializaciji in prevelikemu podrejanju nareku trga dela, spet drugi programi pa so ostali okosteneli in se niso v zadostni meri prilagodili sodobnim odkritjem – predvsem pa sodobnim načinom poučevanja in učenja.

 

Zadnja posodobitev: julij 2017.