OGROŽENA POLITIČNA AVTONOMNOST ŠTUDENTSKIH ORGANIZACIJ IN NEVLADNEGA SEKTORJA

Ljubljana, 25. april 2016 – Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) smo presenečeni nad dejanjem poslanske skupine Združena levica, ki je prejšnji teden v parlamentarno proceduro vložila Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o skupnosti študentov. Predlog zakona vsebuje nesistemske rešitve, ki bi ob sprejetju zakona resno ogrozile politično avtonomnost študentskih organizacij, posledice pa bi nosil tudi širši nevladni sektor, kaže pa tudi na nepoznavanje študentskega organiziranja, ki je v svojih organizacijskih oblikah  (OO) zelo raznoliko, zato predlagane spremembe pri vseh OO v praksi sploh ne morejo zaživeti. Najbolj zgroženi smo nad dejstvom, da se institucije državne politike izkorišča za namene predvolilne kampanje na demokratičnih študentskih volitvah, ki bodo v Ljubljani potekale prihajajočo jesen. Pred izkazanimi političnimi namerami po poseganju v avtonomno organizirano skupnost študentov se na ŠOS nihče izmed pripravljalcev predloga ni obrnil s predlogi ali vprašanji glede ureditve statusa ŠOS ali pobudami za spremembo krovnih aktov organizacije, kjer bi lahko naslovili vprašanja, ki naj bi jih urejala novela.
Zakon o skupnosti študentov (ZSkuS) je akt, ki ureja okvire in pogoje delovanja študentskih organizacij. Ti se podrobneje opredeljeni v temeljnem aktu študentskega organiziranja – Študentski ustavi.
Predlog sprememb ZSkuS, ki ga je vložila poslanska skupina ZL, opredeljuje štiri področja urejanja: spremembo definicije pravne subjektivitete ŠOS in njenih 57 organizacijskih oblik v osebo javnega prava, določitev predstavniškega telesa ŠOS, urejanje poteka volitev v organe in podvrženost državnim organom nadzora.
Vsa področja, v katera želi poseči zakon, so že urejena s Študentsko ustavo, ki kot najvišji organ ŠOS določa skupščino študentov, v katero so predstavniki že sedaj voljeni na svobodnih, demokratičnih in neposrednih volitvah. Prav tako so bile ŠOS in njene organizacijske oblike večkrat revidirane s strani Računskega sodišča in slednje ima vse pristojnosti izvajati revizijo nad namensko rabo sredstev tako ŠOS kot OO ŠOS, ki so se prav tako zavezale k upoštevanju določil zakona o dostopu do informacij javnega značaja.
Iz predloga sprememb ZSkuS je razvidno, da pobudniki sprememb ne ločujejo med pravno subjektiviteto in sredstvi, s katerimi ta pravna oseba upravlja. Obstaja namreč velika razlika med nadzorovanjem porabe javnih sredstev in nadzorovanjem delovanja organizacije, v katerega pa spada tudi nadzor nad njenimi smernicami in stališči. Pravna subjektiviteta javnega prava v Sloveniji ni urejena s splošnim zakonom, ampak jo različno urejajo posamezni področni zakoni. Glede na teoretske kriterije se ŠOS in njene organizacijske oblike ne morejo umeščati med pravne osebe javnega prava. S tem se namreč organizacija zaveže, da bo v prvi vrsti zastopala javni (splošni) interes, kar bi v dotičnem primeru pomenilo, da ŠOS ne bi mogla več učinkovito zastopati skupinskega interesa študentk in študentov. Potencialno bi to lahko pomenilo tudi, da se organom države in samoupravnih lokalnih skupnosti omogoči vplivanje na smernice delovanje organizacij, s tem pa bi ŠOS izgubila vso svojo avtonomnost. Prehod ŠOS in organizacijskih oblik iz pravne osebe zasebnega prava v javnopravni režim bi imel precej negativnih posledic tudi na širši nevladni sektor in je v nasprotju z demokratično idejo civilne družbe., saj bi zaradi njegovega enotnega obravnavanja morali svoj pravni status spremeniti tudi mladinski sveti ter invalidske in dobrodelne organizacije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah ZSkuS je bil vložen rokohitrsko, brez tehtnega premisleka o vsebini predloga in brez sodelovanja s študenti oz. njihovimi predstavniškimi telesi. z reprezentativnimi organi ŠOS. Poslanska skupina ZL v sporočilu za javnost obtožuje ŠOS, da ta nima več kredibilnosti in prave politične moči pri zastopanju študentk in študentov. Nad tovrstnim stališčem smo vsekakor zelo začudeni, saj je prav ŠOS v preteklosti uspelo izpogajati študij brez šolnin in razmeroma dober sistem socialnih transferjev za študente, celo enega boljših v Evropi. Zavedati se je potrebno, da so pravice izborjene in ne podeljene in pri tem je in še vedno prav ŠOS igra ključno vlogo  ščitenja interesov študentk in študentov. Ravno v mesecu aprilu smo namreč uspeli ubraniti javno visoko šolstvo pred vpeljavo šolnin, hkrati pa v noveli Zakon o visokem šolstvu izpogajali še trajanje statusa študenta do konca študijskega leta ne glede na čas diplomiranja, boljši sistem preventivne zdravstvene oskrbe za študente, polnopravno članstvo študentov v akademskih zborih in participacijo v demokratičnih procesih na visokošolskih zavodih, proračunsko financiranje tretje bolonjske stopnje in varovalke v sistemu zagotavljanja kakovosti. Očitkov poslanske skupine ZL, ki bi naj predstavljali podlago za vložitev zakona, tako enostavno ne moremo razumeti in jih na tej točki tudi odločno zavračamo.
Poslanska skupina ZL v sporočilu za javnost priznava, da je namen vložitve predloga predvsem odpiranje razprave o študentskem organiziranju, ki naj bi jo med seboj izvedli študenti. Pobudnik sprememb je društvo Iskra, neformalni podmladek Združene levice, ki že več let sodeluje v študentskem organiziranju, nikoli pa na demokratičnih študentskih volitvah ni uspel zbrati zadostne podpore za vidnejšo vlogo pri upravljanju študentskih organizacij. Oktobra bodo v Ljubljani ponovno potekale študentske volitve, zato vložitev omenjenega zakona razumemo kot predvolilni manever študentskega društva Iskra ob pomoči parlamentarne Združene levice. Ob tem smo zgroženi nad dejstvom, da se državne politične institucije izkorišča za vplivanje na volilni rezultat demokratičnih študentskih volitev, ne da bi pri tem upoštevali potencialno škodo celotnemu študentskemu organiziranju ter širšemu nevladnemu sektorju. Takšnih napadov na civilno družbo smo vajeni iz časov starega socialističnega režima, v demokratičnih družbah pa svojega prostora nikakor ne smejo najti.
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah ZSkuS vsebuje spremembe, ki bi škodljivo vplivale na avtonomijo zastopanja študentk in študentov, ter na samo delovanje organizacij. Ker je v predlogu več neskladnosti – tako z veljavno ureditvijo kot mnenji, celo odločbami različnih ministrstev – smo se odločili, da pripravimo podroben komentar predloga zakona. Predlog sprememb v celoti zavračamo, saj so področja že urejena v temeljnih aktih ŠOS in njenih organizacijskih oblik. Predlog prav tako predstavlja napad na avtonomno in samoupravno skupnost študentov, je v nasprotju s pravno prakso, neusklajen s ŠOS – s čimer je bil kršen 7. člen ZSkuS – ter utemeljen na neresničnih argumentih.
V pripetem dokumentu pošiljamo še podrobnejši komentar ŠOS na predlagane zakonodajne spremembe. Za dodatna pojasnila smo dosegljivi na naslovu: pr@studentska-org.si ali številki 031/338-920.