Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in statističnih meritev, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih
Objave
Z doseženim na pogajanjih naše delo še ni končano

Z doseženim na pogajanjih naše delo še ni končano

Vpisano: 5. 06. 2012 \\ KATEGORIJA: Splošno

(Ljubljana, 5. junij 2012) Uveljavitev Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) je prinesla tudi za študente določene spremembe in okrnitve nekaterih pravic, a vsekakor v blažji obliki, kot je bilo sprva predvideno. Študentska organizacija Slovenije je na pogajanjih dosegla omilitev večine predlaganih varčevalnih ukrepov, nekatere pa je Vlada RS celo umaknila. Varčevalni ukrepi so prizadeli vse državljane, še posebej močno pa dijake in njihove družine. Zato sta Dijaška organizacija Slovenije in ŠOS organizirali sklad, ki bo z enkratnimi finančnimi pomočmi dvakrat letno pomagal dijakom iz socialno šibkejših družin.

Mitja Urbanc je pojasnil, da je ŠOS na pogajanjih dosegla omilitev večine varčevalnih ukrepov.
Mitja Urbanc je pojasnil, da je ŠOS na pogajanjih dosegla omilitev večine varčevalnih ukrepov.
ŠOS je ob predlaganih varčevalnih ukrepih Vlade RS ubrala strategijo pogajanj in proteste ter demonstracije pustil za čas, ko dogovor ne bi bil več mogoč. Predlagani ukrepi Vlade RS so se študentske problematike dotikali na več področjih, zato smo se o teh varčevalnih ukrepih dogovarjali kot o celoti. Pri nekaterih predlogih varčevanja smo iskali kompromisne rešitve, spet pri drugih smo ostali neomajni. ŠOS je tako na pogajanjih dosegel omilitve večine ukrepov, nekatere pa je vlada celo umaknila, zato odločno zavračamo očitke, ki so se pojavljali v javnosti, da se nismo borili za pravice študentov. Za boljšo obveščenost o spremembah, ki jih za študente prinaša ZUJF, smo pripravili zloženko »360 stopinj«, ki jo danes študentom delijo na fakultetah in po študentskih klubih.

Tako smo dosegli umik ukrepa, ki je predvideval zmanjšanje financiranja posameznih univerz glede na odstotek ponavljavcev, in ukrep, kjer bi bil študij na 2. bolonjski stopnji plačljiv, ki je bil predlagan v t. i. reformnem programu. Sprejet je bil tudi dogovor, da ostane višina subvencij za bivanje študentov pri zasebnih ponudnikih stanovanj ali sob nespremenjena, torej 40 evrov na študenta in se ne bo znižala na sprva predlaganih 17 evrov. To bi za študente pomenilo precejšen finančni udarec, saj je postelj v študentskih domovih še vedno premalo za vse potrebe, bivanje pri zasebnikih pa je veliko dražje. Ukrepi se dotikajo tudi študentskega dela, ki je ne glede na njegovo socialno komponento še vedno oblika prekernega dela. Ta mlade diplomante včasih postavlja še v slabši položaj, saj delodajalci izkoriščajo študentsko delo.

Z uveljavitvijo ZUJF-a je tudi ŠOS deležna nižanja sredstev iz koncesijskih dajatev. Kljub temu pa si bomo prizadevali, da se upad ne bo poznal na ključnih programih in posameznih projektih, namenjenih študentom. Preveliko nižanje sredstev ŠOS-u lahko ogrozi avtonomnost študentskega organiziranja in njen doprinos k številnim civilno-družbenim dejavnostim, ki jih podpirajo študentske organizacije. Ogrozi lahko tudi delovanje študentskih klubov, ki so ponekod lokalni nosilci kulturnega in družabnega življenja za mlade. Poleg tega pa smo vlado že med pogajanji opozarjali, da višanje koncesijske dajatve lahko pomeni tudi nižanje urnih postavk za študente, čemur pa odločno nasprotujemo.

Glede študentske prehrane ŠOS zagovarja univerzalno pravico do subvencionirane študentske prehrane (SŠP), saj ta omogoča samostojnost študentov in vstopanje v osamosvajanje. Zato smo že na začetku zavrnili predlog o upravičenosti do SŠP glede na socialni položaj študenta. Ob napovedani ukinitvi subvencionirane študentske prehrane med počitnicami (julija in avgusta) pa smo dosegli, da se subvencije ukine le med 15. julijem in 15. avgustom, ko študenti nimajo študijskih obveznosti in tako minimalno vpliva na študij posameznika. V poletnih mesecih se namreč koriščenje subvencij za prehrano precej zmanjša. To dokazujejo tudi statistični podatki o porabljenih subvencijah julija in avgusta lani. Julija lani je bilo izkoriščenih 301.265 subvencij in avgusta 306.346, medtem ko je v drugih mesecih poraba precej večja – od okoli 545.000 do 745.000 subvencij mesečno. Med predlogi časovnega dnevnega omejevanja zagotavljanja zdravega toplega obroka vsaj enkrat v dnevu in zdravega načina prehranjevanja v času študija smo določili omejitev med 8. in 20. uro, saj se po naših analizah subvencije v veliki večini koristijo pri ponudnikih hitre prehrane, še posebej po 22. uri (90 % in več). To pa močno odstopa od idejne zasnove SŠP po zagotavljanju zdravega obroka.

Mitja Urbanc
Mitja Urbanc
V pogajanjih z Vlado RS smo dosegli tudi dogovor o konstituiranju Sveta Vlade RS za študentska vprašanja, ki je že nekaj časa visel v zraku. Študenti bomo tako kot enakovreden partner sodelovali pri pripravi dolgoročnih sistemskih rešitev s področja študentske problematike in se tako še naprej borili za pravice in interese študentov. V kratkem nas na skupni delovni mizi čakajo štipendije in šolnine. Glede slednjih ŠOS že sedaj zavrača vse glasnejše grožnje z uvedbo šolnin in z višanjem vpisnih stroškov na fakultetah. Pravica do izobraževanja je z Ustavo RS določena pravica vsakega posameznika, brezplačno izobraževanje na prvi in drugi stopnji pa v svojem 73. členu določa tudi Zakon o visokem šolstvu. Poleg navedenega so takšne zahteve ne samo finančno neupravičene, ampak tudi neutemeljene in brez zakonske podlage. 

ŠOS se zaveda, da mora vsak odgovorno poskrbeti zase. Sprejeti varčevalni ukrepi pa so po našem mnenju in odzivih, ki jih prejemamo, močneje zarezali prav v dijaške žepe oz. žepe njihovih skrbnikom – torej staršev. Marsikatera družina je zaradi ukinitve štipendij dijakom, mlajšim od 18 let, ukinitve subvencij za prehrano za večino dijakov, naraščajočih stroškov prevoza in potrebščin prisiljena pomisliti na to, da bi dijaka izpisali iz dijaškega doma ali celo iz srednje šole. Zato smo se na ŠOS na pobudo podpredsednika Evropske študentske organizacije Roka Primožiča in predsednika Dijaške organizacije Slovenije Mitje Lešnika odločili, da ustanovimo poseben Dijaški sklad, kjer bomo zbirali finančna sredstva in jih dvakrat letno razdelili med socialno najbolj šibke dijake iz ogroženih slovenskih regij. V ta namen smo pozvali vse slovenske evropske poslance, da tudi oni prostovoljno prispevajo v ta sklad. Sredstva bomo v obliki enkratne denarne pomoči dijakom iz socialno šibkejših družin razdelili s pomočjo razpisa.

Pred kratkim smo prenovili tudi našo spletno stran, ki je tako obiskovalcem bolj prijazna, saj hitreje in lažje najdejo aktualne novice in iskane vsebine. Naš namen je, da stran postane stičišče vseh informacije, ki jih študent potrebuje. Kot novost naj izpostavimo: smerokaz, celovit pregled vseh oblik študentskega organiziranja, interaktivni zemljevid in napoved dogodkov.