Sprejetje novele visokošolskega zakona je ključno, četudi brez določil o jeziku poučevanja

Ljubljana, 4. november 2016 – Poslanke in poslanci Državnega zbora RS so na včerajšnji seji Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino potrdili novelo Zakona o visokem šolstvu. Novela prinaša ureditev področij financiranja visokega šolstva, zagotavljanja kakovosti, demokratične urejenosti univerz in študentskih pravic. Zaradi nesoglasja stroke so poslanci z amandmajem umaknili 1. člen novele, ki je predvideval možnost nereguliranega izvajanja študijskih programov v tujem jeziku, na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) pa kot precej bolj ključna vidimo druga področja, ki jih novela ureja.
Na ŠOS smo pri pripravi novele sodelovali že od začetka, sam postopek priprave zakona, ki pa je – predvsem zaradi ureditve področja financiranja visokošolske dejavnosti – nujen, se je ravno zaradi burnih razprav o jeziku poučevanja podaljšal na več kot eno leto. Na koncu o vprašanju jezika ni bilo doseženega soglasja, tako da novela nadaljuje parlamentarno pot brez tega člena. Na ŠOS smo skozi ves čas obravnave, tudi na javni predstavitvi mnenj, ki je potekala prejšnji mesec, poudarjali, da so druga področja, ki jih novela ureja pomembnejša in da se debata o tako pomembnem zakonu ne bi smela zreducirati zgolj na en člen.
Sprejeta novela prinaša tudi kar nekaj novosti za študente. V skladu z določili novele bo diplomant status študenta obdržal vse do konca študijskega leta, v katerem bo diplomiral, ne glede na čas diplomiranja. Trenutno je namreč veliko študentov, predvsem na 1. stopnji, ki so nameravali s študijem takoj nadaljevati tudi na 2. stopnji, odlašalo z diplomiranjem (predvsem zagovori) vse tja do septembra, da v vmesnem obdobju ne bi bili brez pravic. Tako so bili tisti, ki so diplomirali prej, na nek način »kaznovani«, saj so ostali brez zdravstvenega zavarovanja, študentske prehrane, sobe v študentskem domu … prav tako pa so bile tudi fakultete z zagovori najbolj obremenjene ravno septembra. Sprememba tako prinaša socialno varnost za študente v prehodnem obdobju, prav tako pa administrativno razbremenitev fakultet.
Novela prinaša tudi spremembe na področju preventivnega zdravstvenega varstva, saj uvaja obvezne sistematske preglede za študente 1. letnikov 1. bolonjske stopnje.
Prav tako se ponovno uvaja sofinanciranja doktorskega študija. To je bilo od prehoda na bolonjski način študija eno slabše urejenih področij. Prve generacije so prejemale sofinanciranje po t. i. inovativni shemi, ki pa se je iztekla, ko so se iztekla evropska sredstva, od takrat naprej pa je bil doktorski študij v celoti plačljiv in tako pogosto socialno nedostopen. Zagotovljeno sofinanciranje je prvi korak k sistemski ureditvi doktorskega študija pri nas.
S spremembami zakona se študentom priznava tudi enakovreden položaj znotraj akademske skupnosti. Študenti bomo z novelo zakona tako postali polnopravni člani akademskih zborov.
Sočasno ob sprejemanju novele na ŠOS že aktivno sodelujemo pri pripravi izhodišč za sistemski visokošolski zakon, saj že več let opozarjamo na nujno posodobitev in sistemsko ureditev visokošolske zakonodaje. Pričakujemo, da bodo po sprejetju novele priprave sistemskega zakona potekale še bolj intenzivno.