Nedopustne prakse izkoriščanja študentov

Ljubljana, 11. januar 2019: V preteklih dneh je skupina študentov Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani (FA UL) opozorila na anomalije, ki se dogajajo na fakulteti in h katerim naj bi prispevali tudi profesorji. Študenti opisujejo izkoriščanje v projektantskih podjetjih, ki jih pogosto vodijo zaposleni na fakulteti in poudarjajo, da je to edina možnost za pridobivanje zahtevanih referenc in izkušenj, ki so nujno potrebne za zaposlitev po končanem študiju.

 

Vsako takšno izkoriščanje študentov je nedopustno, študentsko delo mora biti legalno, prostovoljno in dostojno plačano. Opozarjamo tudi na neurejenost področja obveznih študijskih praks in pridobivanja praktičnih izkušenj.
Ponovno pa se s tem odpira vprašanje nasprotja interesov v visokem šolstvu. Gre za nov primer sicer že videnih sistemskih anomalij visokošolskega prostora. Predvsem v kontekstu razmejevanja javnega in zasebnega, javnih in tržnih sredstev, prepletanja interesov visokošolskih profesorjev z njihovimi osebnimi interesi, dejavnosti zaposlenih na univerzah izven dela na fakultetah, ki se vsebinsko in tudi poslovno povezujejo z delom na fakultetah.
Spomnimo se afere v visokem šolstvu, kjer so si številni zaposleni izplačevali visoke zneske (tudi šestmestne) za delo preko avtorskih pogodb, čeprav je šlo za normalno dejavnost fakultete. Izpostavimo lahko primer plagiatorstva v okviru raziskave na trgu, prav tako vsebinsko povezane z delom profesorjev na fakulteti. Poleg tega so bili problematični dodatki za delo dekanov in finančna izplačila za stalno pripravljenost. Številni profesorji si izplačujejo dodatna sredstva za delo na projektih, čeprav so polno zaposleni kot javni uslužbenci in za to delo že prejemajo plačilo s strani fakultete.

Razumemo, da želijo profesorji svoja znanja deliti tudi izven pedagoških in raziskovalnih obveznosti na fakultetah, vendar mora biti obseg tovrstnega dela omejen in podvržen zakonski ureditvi. V skladu z že ustaljenimi ureditvami menimo, da je Univerza upravičena do deleža sredstev, ki izvirajo iz tovrstnih dejavnosti. Vse skupaj pa mora biti podvrženo ustreznemu notranjemu nadzoru Univerze.

Tudi na FA UL so po podatkih ERAR izplačali skoraj 2 milijona evrov preko avtorskih pogodb, največ decembra 2013, ko je bilo izplačanih 100.000 evrov v enem mesecu. Te transakcije so se prenehale z afero avtorskih honorarjev, zaradi katere je odstopila tudi ministrica Stanka Setnikar Cankar.
Že ob bežnem pregledu informacij na spletu lahko ugotovimo, da vsaj 10 od 12 profesorjev, ki so člani senata FA UL, ima v lasti oziroma so zaposleni v arhitekturnih projektantskih podjetjih, torej na vsebinskem področju fakultete.

Na FA UL sicer deluje Inštitut za arhitekturo in prostor, o katerem težko karkoli najdemo na spletu. Zgovoren pa je podatek, da je celotna FA UL v letu 2017 na trgu (glede na letno poročilo) pridobila manj kot 4 odstotke vseh sredstev. Ali res ne bi bila mogoča ureditev, v kateri bi se tovrstni projekti izvajali v sklopu fakultete oziroma njenega inštituta in bi se s tem tudi študentom omogočila pridobitev praktičnih izkušenj?

Fakultete in univerze se očitno pretirano ne ukvarjajo s konkurenčnimi klavzulami ter prepovedmi tovrstnega dela ali iskanjem načinov, kako bi te dejavnosti opravljale fakultete same, preko lastnih inštitutov in laboratorijev. Take prakse smo v preteklosti lahko zaznali tudi pri najvišjih predstavnikih Univerze v Ljubljani. Prejemniki honorarjev iz tržnih sredstev pa so bili v preteklosti poleg zaposlenih tudi številni ključni akterji univerzitetnega okolja.

Zagotovo ni sporno, da študenti ob študiju tudi delajo, da nekaj zaslužijo ali pridobijo dodatne kompetence. Sporno tudi ni, da opravljajo študijsko prakso, če je le ta del študijskega programa. Sporno pa je, če ne gre za dostojno plačano delo in če se njihov študijskih uspeh na vprašljiv način pogojuje z delom v zasebnih podjetjih profesorjev.
Glede dogajanja na FA UL, v povezavi z zgoraj opisanimi težavami, ne moremo izključiti možnosti, da gre za morebitno nasprotje interesov. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije nasprotje interesov definira kot okoliščine, v katerih zasebni interes osebe vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog.
Zato na tem mestu javno sprašujemo Univerzo v Ljubljani, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Komisijo za preprečevanje korupcije, kako komentirajo in ocenjujejo prepletanje zasebnih in javnih interesov v primeru FA UL, kjer profesorji ob delu na fakulteti delujejo tudi na trgu? Še posebej pa dotičen primer, kjer naj bi študente fakultete izkoriščali za delo v projektantskih podjetjih profesorjev. Kaj ste in kaj bi morali storiti, da bi preprečili nasprotje interesov? Kaj bi morali storiti, da bi zaslužki (tudi iz javnih virov) pristali in ostali na javnih zavodih?

Namen našega odziva ni dodatno javno blatenje visokega šolstva v Sloveniji, ampak želja po pozitivnem spreminjanju nekaterih do študentov nepravičnih praks. Zaradi tega na ŠOS ne želimo poimensko izpostavljati posameznikov, vključenih v zgoraj opisane procese, saj verjamemo v razumnost in odgovornost institucij, ki jih naslavljamo v prejšnjem odstavku.

Jaka Trilar, predsednik ŠOS: »S študentskega vidika so tovrstne anomalije problematične zaradi nedostojnega plačila, prekarizacije dela in tudi zaradi intelektualne lastnine, katera je v takšnih in podobnih primerih študentom večkrat odvzeta. Hkrati pa opozarjamo tudi na prelivanje denarja v zasebne žepe, ki se dogaja takorekoč v času študijskega procesa, namesto, da bi se ta preko inštitutov vračal visokemu šolstvu.«

 

Študentska organizacija Slovenije

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani

 

 

Odziv Univerze v Ljubljani na opisano problematiko.

Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.