ŠTUDENTOVO ZDRAVSTVENO
ZAVAROVANJE Študent do dopolnjenega 26. leta je v času rednega študija obravnavan kot
družinski član zavarovane osebe (najpogosteje starša preko katerega je
zavarovan) in je tako upravičen do vseh storitev, ki jih krije obvezno in prostovoljno (dopolnilno) zdravstveno
zavarovanje skladno z Zakon o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). Izredni študent
je prav tako obravnavan kot družinski član, v primeru, da nima sklenjene
pogodbe o zaposlitvi ali da ni prijavljen kot brezposelna oseba na Zavodu RS za
zaposlovanje.
Potrdila za uveljavljanje
zdravstvenega zavarovanja
Študent mora vsako novo študijsko leto kot dokazilo o svojem statusu študenta
posredovati delodajalcu osebe preko katere je zavarovan potrdilo o vpisu oziroma ga neposredno prinesti na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije,
saj se mu le-tako avtomatsko podaljša status družinskega člana in s tem obvezno
in dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zavarovanje velja le za toliko časa za
kolikor je bilo izdano potrdilo. Izredni študenti pa morajo poleg potrdila o
vpisu prinesti še potrdilo, da niso
zaposleni oz. da niso prijavljeni
v evidenco brezposelnihoseb na
Zavodu RS za zaposlovanje. Potrebno pa je biti pozoren, da je kot družinski
član obravnavan vsak študent, ki se redno ali izredno šola, vendar največ do 26. leta starosti, kar
določajo spremembe Zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Zdravstveno zavarovanje študentov
brez statusa in študentov, ki so že dopolnili 26 let
24. avgusta 2008 je
začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu
in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-K), ki določa, da si morajo študenti po
dopolnjenem 26. letu sami urediti tako obvezno kot tudi dodatno zdravstveno
zavarovanje, saj ne morejo biti več zavarovani preko staršev. Zaradi te
diskriminatorne določbe je Študentska organizacija Slovenije 15. decembra
2008 na Ustavno sodišče vložila pobudo
za oceno ustavnosti spornega 12. člena ZZVZZ-K.
Študent »pavzer« in študent, ki je
že dopolnil 26 let ne more več biti zavarovan kot družinski član. Tako lahko
izbere naslednji možnosti:
-dase zavaruje kot občan preko občine pod katero spada
stalno bivališče
Po 21. točki 15. člena ZZVZZ je
lahko študent zavarovan kot občan, če nima nobenih dohodkov oziroma če, kadar
živi sam, njegov povprečni mesečni
dohodek v zadnjih treh mesecih ne dosega 50% minimalne plače, oziroma če,
kadar živi z ožjimi ali širšimi družinskimi člani v skupnem gospodinjstvu,
njihovi povprečni mesečni dohodki na
družinskega člana v zadnjih treh mesecih ne dosegajo 25% minimalne plače,
razen kadar ima sam ali njegovi ožji ali širši družinski člani prihranke
oziroma premoženje, ki dosega ali
presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (če nima nobenih
prejemkov in nobenih lastnih sredstev in si zato ne more plačevati obveznega
zdravstvenega zavarovanja).
-da se zavaruje kot samostojni zavezanec preko ZZZS
Če ima študent brez statusa
dohodke, ki so višji kot jih določa njegova občina v kraju stalnega
bivališča, da bi bil lahko zavarovan kot občan, se mora zavarovati kot samostojni zavezanec. To pomeni, da
si obvezno in dopolnilno zdravstveno
zavarovanje uredi in plačuje sam. Obvezno zavarovanje si uredi na eni
izmed izpostav Zavoda za zdravstveno zavarovanje, dopolnilno pa na eni izmed
treh zavarovalnic, ki izvajajo dopolnilna zavarovanja.
-da zaprosi za denarno socialno
pomoč in mu dopolnilno zdravstveno zavarovanje plača država
Z letom 2009 je začela veljati
sprememba in dopolnitev Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju, ki v 24. členu med drugim določa: Republika Slovenija zagotavlja iz proračunskih sredstev razliko do
polne vrednosti zdravstvenih storitev iz 2. do 6. točke 23. člena tega zakona
za zavarovance in po njih zavarovane družinske člane iz prvega odstavka 15.
člena tega zakona pod pogojem, da navedenih pravic nimajo zagotovljenih v
celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja iz drugega naslova in če
izpolnjujejo pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči.
To pomeni, da imajo
študenti, ki so prejemniki denarne socialne pomoči, krito dopolnilno
zdravstveno zavarovanje v okviru te pravice (ne glede na višino DSP), obvezno zdravstveno zavarovanje pa si morajo plačevati sami.
ZAKAJ SE ODLOČITI ZA DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE?
Čeprav se je študent po zakonu
dolžan vključiti samo v obvezno zdravstveno zavarovanje, je priporočljivo, da se vključi tudi v
dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Obvezno zdravstveno zavarovanje
namreč nudi samo najnujnejše in
najosnovnejše zdravstvene storitve, vse ostale pa mora študent (v primeru
da nima sklenjenega dopolnilnega zavarovanja) doplačati. Študent, ki nima sklenjenega dopolnilnega zavarovanja
mora tako sam plačati večino pregledov, zdravil (tudi če so izdana na
recept), v primeru nesreče pa si mora sam kriti pot v bolnišnico z rešilnim
vozilom (kar stane več tisoč evrov!).
Trimesečna čakalna doba pomeni, da bo zavarovanec tri mesece od sklenitve dopolnilnega zavarovanja ob obisku zdravnika sam kril delež stroškov zdravstvenih storitev, ki bi bili sicer pokriti iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Torej če študent ne sklene zavarovanja v enem mesecu od izgube statusa / dopolnitve 26 let, bo potem, ko bo sklenil zavarovanje, še tri mesece na istem, kot če ne bi sklenil zavarovanja (v tem času pa bo vseeno moral plačevati tudi premijo)!
POZOR: Ko se študentu izteče status študenta (zaradi diplome
ali začetka pavziranja) ali pa dopolni 26 let, mora v roku ENEGA MESECA
skleniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, če ne želi, da zanj velja tri
mesečna čakalna doba, ki jo uveljavlja zakon.
ZDRAVSTVENA OSKRBA
Pri uveljavljanju pravic iz
obveznega zdravstvenega zavarovanja skladno z Zakonom o zdravstvenem varstvu
in zdravstvenem zavarovanju, ima zavarovana oseba (torej tudi študent)
pravico do proste izbire zdravnika
in zdravstvenega zavoda. Vse
zavarovane osebe imajo pravico do izbire osebnega zdravnika. Izberejo si
lahko osebnega zdravnika splošne
medicine, osebnega zobozdravnika,
ženske pa tudi osebnega ginekologa.
Vsaka zavarovana oseba ima istočasno lahko izbranega le enegaosebnega zdravnika določene dejavnosti. Zamenjavo
osebnega zdravnika je možna po poteku enega leta od prejšnje izbire, razloga
za zamenjavo ni potrebno navajati.
Zavarovana oseba se mora ob
zdravstvenih težavah vedno najprej obrniti na svojega osebnega zdravnika, če
pa gre za primere nujne medicinske pomoči, se obrne na najbližjega zdravnika.
ŠTUDENTI V
STISKI
Na življenjski poti se srečujemo s
težavami in ovirami, ki jih premagujemo bolj ali manj uspešno. Med nekaterimi
poskusi reševanja osebnostnih stisk so prav gotovo tudi kajenje, odvisnost od
alkohola in drog ter motnje hranjenja.
Ko se študent znajde v stiski,
mora vedeti, da vedno obstaja rešitev
njegovih težav in nekdo, ki mu je pripravljen pomagati. Potrebno je le
zbrati pogum in voljo in se obrniti po pomoč.
Več informacij o različnih oblikah
pomoči tudi na naslednjih spletnih straneh:
