Sistem študentskega dela v Sloveniji je edinstven v Evropi, saj študentu omogoča, da sam poskrbi za svoj socialni položaj v času študija. Študentsko delo je ena izmed fleksibilnih oblik dela in je značilna za mlade, ki so še vedno vključeni v proces izobraževanja, pa si kljub temu želijo vključiti se na trg dela, bodisi iz finančnih razlogov, bodisi zaradi pridobivanja delovnih izkušenj.

Študentsko delo je občasno ali začasno delo, ki ga študent, dijak ali druga upravičena oseba opravlja preko pooblaščene organizacije (študentski servis, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, agencije za delo) na podlagi napotnice.

Kdo lahko dela?

Študentsko delo lahko opravljajo osebe:

• s statusom dijaka v Republiki Sloveniji, ki so že dopolnile 15 let,
• s statusom študenta v Republiki Sloveniji,
• s statusom udeležencev izobraževanja odraslih, ki so mlajše od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja.

Začasna in občasna dela dijakov in študentov lahko opravljajo tudi:

• dijaki in študenti, državljani Republike Slovenije, ki imajo status dijaka ali študenta v tujini (kar se dokazuje s potrdilom o vpisu, izdanem po predpisih v državi tuje šole),
• osebe, ki so zaključile srednjo šolo v tekočem šolskem letu in bodo (na podlagi vpisa na visokošolski zavod) pridobile status študenta ob začetku novega šolskega leta,
• študentje tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Republiki Sloveniji.

Od 1. 9. 2006 dalje izredni dijaki (torej udeleženci izobraževanja odraslih, ki se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnošolskega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja) lahko opravljajo začasna ali občasna dela prek pooblaščene organizacije za posredovanje dela, če niso zaposleni ali vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri zavodu. Omenjeno pravico lahko uveljavljajo mlajši od 26. leta starosti.

Izredni študenti so po statusu izenačeni z rednimi študenti in lahko delajo preko študentskega servisa, v kolikor niso zaposleni v rednem delovnem razmerju.

Za včlanitev v študentski servis oz. agencijo za posredovanje dela dijak oz. študent potrebuje:

• osebni dokument,
• številko osebnega računa,
• davčno številko in
• dokazilo o statusu (potrdilo o vpisu za tekoče šolsko/študijsko leto ali študentsko izkaznico ali indeks ali dijaško izkaznico). 

Na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je dostopen seznam vseh študentskih servisov oz. agencij za posredovanje dela, ki imajo koncesijo za posredovanje občasnega in začasnega dela dijakov in študentov:

seznam koncesionarjev, ki posredujejo začasno in občasno delo dijakom in študentom (30. 6. 2011)

Zaradi previdnosti pri prejemu določenega dela dijake in študente opozarjamo tudi na neplačnike, ki jih nekateri študentski servisi objavljajo na spletni strani:

http://www.neplacniki.info/

Napotnica

Napotnica je pravna podlaga za delo dijaka ali študenta v podjetju, zato jo je nujno dvigniti/naročiti pred začetkom dela. Delo brez napotnice je delo na črno, denarne kazni za take prekrške pa so za podjetje in za študenta visoke.

Dohodnina 
Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb. Upoštevani so vsi obdavčljivi dohodki v koledarskem letu.

Splošno o dohodnini

Z dohodnino so obdavčeni dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Za dohodek se šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet. Šteje se, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi. Kar pomeni, da je za dohodnino pomemben trenutek, ko se denar dejansko nakaže določenemu zavezancu (in ne trenutek ko bi se to npr. po neki pogodbi, moralo storiti).

Dohodnina od študentskega dela se plačuje na naslednji način:

Od celotnega dohodka prejetega v preteklem koledarskem letu se odštejejo normirani stroški, ki znašajo 10 % in jih ni potrebno dodatno dokazovati. Poleg teh stroškov lahko študent uveljavlja še dejanske stroške za stroške prevoza ali nočitve, nastale zaradi opravljanja dela. Za te stroške je potrebno DURS predložiti dodatne dokaze, uveljavlja pa se jih lahko samo do določene višine.

Nato odštejemo olajšave. Za študenta so pomembne tri vrste olajšav.

Splošna olajšava se prizna vsakemu zavezancu pod pogojem, da drug rezident zanj ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana (konkretno za študente to pomeni, da lahko to olajšavo uveljavljajo, če jih starši ne uveljavljajo v svoji davčni napovedi kot vzdrževane družinske člane).

Za leto 2012 znaša:

Za leto 2011 znaša:

Posebna osebna olajšava (t.i. »študentska olajšava«) se prizna:

• rezidentom, ki se izobražujejo in imajo status dijaka ali študenta do dopolnjenega 26. leta starosti,
• udeležencem izobraževanja odraslih do dopolnjenega 26. leta, 
• študentom starejšim od 26 let, če se vpišejo na študij do dopolnjenega 26. leta starosti in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa (113 člen Zdoh-2).

Posebna osebna olajšava se prizna zgolj za dohodke prejete preko študentskega servisa. Za leto 2012 znaša 3.228,45 EUR, za leto 2011 pa 3.143,57. Če te starši uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega pomeni, da lahko v letu 2012 zaslužiš 3551,295 EUR (3551,295 EUR – 10% normiranih stroškov - 3.228,45 EUR »študentske olajšave«) brez plačila dohodnine.

Posebna olajšava  (olajšava za vzdrževane družinske člane) 

Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje otrok do 26. leta starosti, če:

– neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji,

– ni zaposlen,

– ne opravlja dejavnosti,

– nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od 2.066 EUR. Za lastne dohodke se štejejo vsi dohodki, razen družinske pokojnine, dohodka na podlagi študentskega dela, štipendije in preživnine. To pomeni, da lahko študent še vedno zasluži preko avtorske ali podjemne pogodbe do 2066 EUR in in ga bodo starši lahko uveljavljali kot vzdrževanega družinskega člana.

Za vzdrževanega družinskega člana se šteje tudi otrok, ki izpolnjuje prej naštete pogoje in je starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer največ za dobo šestih let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za dobo štirih let od dneva vpisa na podiplomski študij.

Akontacija dohodnine

Višina zaslužka preko študentskega servisa ni omejena, vendar za vsak dohodek, ki je višji od 400 EUR, študentski servis davčni upravi odvede akontacijo dohodnine po 25 % stopnji. To pomeni, da se dohodnina, ki bi se morala sicer plačati na koncu leta, plača že ob samem izplačilu zaslužka. Meja oz. znesek 400 EUR se ne nanaša na napotnico, ampak na posamezni dohodek - nakazilo.  Akontacija dohodnine se ne izračuna in ne plača, če posamezen dohodek ne presega 400 €, vendar to velja le za rezidente! Če si torej rezident in posamično nakazilo za tvoje opravljeno delo znaša do vključno 400 EUR, študentski servis ne odvede akontacijo dohodnine DURS-u. oz. povedano drugače: servis ti nakaže 100 % tvojega zaslužka.

Če pa posamezno nakazilo presega 400 EUR, se akontacija odvede. Ker se akontacija dohodnine računa od davčne osnove, ki znaša 90 % (saj je vedno zmanjšana za 10 % zaradi normiranih stroškov), v praksi to pomeni, da bo študentovo nakazilo zmanjšano za 22,5 %. To akontacijo lahko študent dobi, pod pogoji iz Zakona o dohodnini, delno ali v celoti povrnjeno.

·       Primer izračuna

1.     Če starši prijavijo študenta kot vzdrževanega člana, letošnji zaslužek preko servisa pa bo 4.000 EUR: 4.000 – 400 (normirani stroški) – 3.143,57 (“študentska olajšava) = 456,43 eur (dohodninska osnova) x 16 % = 73, 03 eur (toliko bo znašala dohodnina)

2.     Če bo zaslužek 10.000 eur in starši uveljavljajo olajšavo za vzdrževanega družinskega člana: 10.000 - 1.000(normirani stroški) – 3.143,57 (“študentska olajšava) = 5.856, 43 eur (dohodninska osnova) x 16 % = 937 eur (toliko bo znašala dohodnina)

Zavarovanje študenta

Med delom s posredovanjem študentskega servisa so študentje in dijaki zdravstveno zavarovani na podlagi 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS št. 9/92 in 13/93). Za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki so posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, so zavarovani na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS št. 12/92), ki velja za učence (dijake) srednjih šol oz. študente višjih in visokih šol, ki opravljajo dela preko študentskega servisa. Iz tega zavarovanja ne morejo uveljavljati pravice za pridobitev dnevne odškodnine. Za to bi morali skleniti dopolnilno nezgodno zavarovanje. Nekateri študentski servisi kot dodatno ugodnost študentom sami plačujejo to zavarovanje.

Prenehanje pravice do študentskega dela

Študentu preneha veljati pravica do dela preko študentske napotnice:

• ko diplomira,
• če je vpisan v evidenco brezposelnih oseb ZRSZ,
• če se redno zaposli.
  
  

Zakonodaja:

·      Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 139/2006)

·      Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, 103/2007)

·      Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/2006)

·      Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/2010)

·      Obligacijski zakonik (Ur. l. RS, št. 97/2007, členi 619–648)