Sistem študentskega dela v Sloveniji je edinstven v Evropi, saj študentu omogoča, da sam poskrbi za svoj socialni položaj v času študija. Študentsko delo je ena izmed fleksibilnih oblik dela in je značilna za mlade, ki so še vedno vključeni v proces izobraževanja, pa si kljub temu želijo vključiti se na trg dela, bodisi iz finančnih razlogov, bodisi zaradi pridobivanja delovnih izkušenj.

Kaj je študentsko delo?

Študentsko delo je občasno ali začasno delo, ki ga študent, dijak ali druga upravičena oseba opravlja preko pooblaščene organizacije (študentski servisi, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, agencije za delo) na podlagi napotnice.

Študentski servis je ena izmed oblik agencij za zaposlovanje, ki kot svojo glavno dejavnost opravlja posredovanje dela dijakom in študentom.

Kdo lahko dela?

Preko študentskega servis lahko delajo samo člani študentskega servisa, torej osebe:

• s statusom dijaka v Republiki Sloveniji, ki so že dopolnile 15 let,
• s statusom študenta v Republiki Sloveniji,
• s statusom udeležencev izobraževanja odraslih, ki so mlajše od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja.

Začasna in občasna dela preko študentskega servisa lahko opravljajo tudi:

• dijaki in študenti, državljani Republike Slovenije, ki imajo status dijaka ali študenta v tujini (kar se dokazuje s potrdilom o vpisu, izdanem po predpisih v državi tuje šole),
• osebe, ki so zaključile srednjo šolo v tekočem šolskem letu in bodo (na podlagi vpisa na visokošolski zavod) pridobile status študenta ob začetku novega šolskega leta,
• študentje tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Republiki Sloveniji.

Izredni djaki/študenti

Od 1. 9. 2006 dalje izredni dijaki (torej udeleženci izobraževanja odraslih, ki se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnošolskega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja) lahko opravljajo začasna ali občasna dela prek pooblaščene organizacije za posredovanje dela, če niso v delovnem razmerju, prijavljeni kot brezposelne osebe ali se ne izobražujejo v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Omenjeno pravico lahko uveljavljajo mlajši od 26. leta starosti.

Izredni študenti so po statusu izenačeni z rednimi študenti in lahko delajo preko študentskega servisa.

˝Pavzerji˝

S 1. 1. 2007 se je ukinila možnost opravljanja začasnih in občasnih del prek študentskega servisa za ˝pavzerje˝.

Ta dela lahko opravljajo le:

dijaki, ki so že dopolnili 15 let, študenti, udeleženci izobraževanja odraslih, ki so mlajši od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in strokovnega izobraževanja.

Študenti starejši od 26 let

Osebe starejše od 26 let lahko delajo preko študentskega servisa, če le imajo status študenta. Vendar se jim ob vsakem delu po 26 letu avtomatično odvaja 25 % akontacija dohodnine za vsako nakazilo, ki je višje od 88,88 EUR. Če pa je študent starejši od 26 let in je minilo več kot 6 let od vpisa na dodiplomski oziroma več kot 4 leta na podiplomski stopnji, izgubi še posebno osebno olajšavo za akontacijo dohodnine.

Kako postaneš član študentskega servisa?
 

Za vpis v študentski servis študent/dijak potrebuje:

• osebni dokument,
• številko osebnega računa,
• davčno številko in
• dokazilo o statusu (potrdilo o vpisu za tekoče šolsko/študijsko leto ali študentsko izkaznico ali indeks ali dijaško izkaznico).

Vsako šolsko/študijsko leto mora študent/dijak z dokazilom o statusu članstvo podaljšati.

Vsak član študentskega servisa lahko opravlja začasna in občasna dela preko študentskega servisa, koristi številne popuste in ugodnosti po celi Sloveniji, na področju izobraževanja, prostega časa, športa in turizma.

Napotnica

Napotnica je pravna podlaga za delo dijaka ali študenta v podjetju, zato jo je nujno dvigniti/naročiti pred začetkom dela. Delo brez napotnice je delo na črno, denarne kazni za take prekrške pa so za podjetje in za študenta visoke.

Dohodnina
Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb. Upoštevani so vsi obdavčljivi dohodki v koledarskem letu.

Splošno o dohodnini
Napoved za dohodnino mora oddati vsak rezident, ki je v koledarskem letu imel obdavčljive prihodke višje od splošne olajšave.

Za leto 2009 znaša splošna olajšava  3.051,35 EUR. 

Prizna se vsakemu zavezancu pod pogojem, da drug rezident zanj ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Če študenta starši uveljavljajo v svoji dohodninski napovedi kot vzdrževanega družinskega člana, mu ta olajšava ne pripada.

Posebna osebna olajšava za leto 2009 znaša  3.051,35 EUR.

Prizna se:

• rezidentom, ki se izobražujejo in imajo status dijaka ali študenta do dopolnjenega 26. leta starosti
• udeležencem izobraževanja odraslih do dopolnjenega 26. leta 
• prizna se tudi študentom starejšim od 26 let, če se vpišejo na študij do dopolnjenega 26. leta starosti in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa (113 člen Zdoh-2).  

Akontacija dohodnine

Po novem velja, da višina zaslužka preko študentskega servisa ni omejena, vendar za vsak dohodek, ki je višji od 400 EUR, študentski servis davčni upravi odvede akontacijo dohodnine po 25 % stopnji. Meja oz. znesek 400 EUR se ne nanaša na napotnico, ampak na posamezni dohodek - nakazilo.  Akontacija dohodnine se ne izračuna in ne plača, če posamezen dohodek ne presega 400 €, vendar to velja le za rezidente! Če si torej rezident in posamično nakazilo za tvoje opravljeno delo znaša do vključno 400 EUR, študentski servis ne odvede akontacijo dohodnine DURS-u. oz. povedano drugače: servis ti nakaže 100 % tvojega zaslužka.
 

Če pa posamezno nakazilo presega 400 EUR, se akontacija odvede. Ker se akontacija dohodnine računa od davčne osnove, ki znaša 90 % (saj je vedno zmanjšana za 10 % zaradi normiranih stroškov), v praksi to pomeni, da bo študentovo nakazilo zmanjšano za 22,5 %. To akontacijo lahko študent dobi, pod pogoji iz Zakona o dohodnini, delno ali v celoti povrnjeno.

Oddaja dohodnine za leto 2008

Zavezanci za posredovanje podatkov (tudi študentski servisi) morajo najkasneje do konca januarja 2009 oddati podatke o zaslužkih dijakov in študentov za preteklo koledarsko leto.
Na podlagi teh podatkov pošlje DURS zavezancem do 31. 5. 2009  informativni izračun dohodnine, ki v določenih primerih velja kot odločba o odmeri dohodnine.

Tako bo napoved za dohodnino sam moral oddati le tisti, ki pričakuje vračilo akontacije dohodnine, pa njegov skupni obdavčljivi dohodek v letu 2008 ne bo presegel 2.959,60€.

Oddaja dohodnine za leto 2009

Zavezanci za posredovanje podatkov (tudi študentski servisi) morajo posredovati DURS-u podatke o zaslužkih dijakov in študentov dnevno, študentom in dijakom pa najkasneje do 31. 1. 2010.

Na podlagi teh podatkov pošlje DURS zavezancem do 31. 5. 2010  informativni izračun dohodnine, ki v določenih primerih velja kot odločba o odmeri dohodnine.

Tako bo napoved za dohodnino sam moral oddati le tisti, ki pričakuje vračilo akontacije dohodnine, pa njegov skupni obdavčljivi dohodek v letu 2008 ne bo presegel 3.051,35 €.

Zavarovanje študenta

Med delom s posredovanjem študentskega servisa so študentje in dijaki zdravstveno zavarovani na podlagi 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS št. 9/92 in 13/93). Za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki so posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, so zavarovani na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS št. 12/92), ki velja za učence (dijake) srednjih šol oz. študente višjih in visokih šol, ki opravljajo dela preko študentskega servisa. Iz tega zavarovanja ne morejo uveljavljati pravice za pridobitev dnevne odškodnine.

Prenehanje pravice do študentskega dela

Študentu preneha veljati pravica na podlagi študentske napotnice:

• ko diplomira,
• če je vpisan v evidenco brezposelnih oseb ZRSZ,
• če se redno zaposli.