Štipendije so kot dopolnilni prejemek namenjene kritju stroškov v zvezi z izobraževanjem.

V Republiki Sloveniji lahko dijaki in študenti vsako novo šolsko/študijsko leto kandidirajo za naslednje vrste štipendij:

• državne
• kadrovske
• Zoisove
• štipendije za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu
• štipendije za študij v tujini (aktualni razpisi so objavljeni na straneh Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije) ter
• štipendije za državljane držav, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja oziroma podeljuje štipendije na podlagi vzajemnosti.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vsako leto (predvidoma v juniju) dijake in študente preko Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije, preko centrov za socialno delo in preko različnih medijev pozove k vložitvi vloge za uveljavljanje pravice do štipendije. Določen je rok do katerega je potrebno vložiti vlogo za štipendijo, v primeru zamude roka upravičenci do štipendije v tem študijskem letu niso več upravičeni!

Kratka zgodovina štipendijskega področja v RS
Do vključno študijskega leta 2007/2008 so dijaki in študenti prejemali štipendije na podlagi Pravilnika o štipendiranju. Tedanji sistem je omogočal podeljevanje republiških, Zoisovih in kadrovskih štipendij, za podeljevanje pa so bili v vsakem primeru pristojni Zavodi za zaposlovanje. Danes se Pravilnik za štipendiranje uporablja samo še za Zoisove štipendiste, ki jim je bila štipendija podeljena pred šolskim/študijskim letom 2008/2009, v primeru, da študija v tem času še niso končali ali se vpisali na višjo stopnjo izobraževanja ter za štipendiste, ki so pred študijskim letom 2008/2009 prejemali republiško štipendijo in jo morajo zaradi neizpolnitve štipendijskim obveznosti vrniti.

Sedanji Zakon o štipendiranju (ZŠtip) je začel veljati 19. 7. 2007, uporabljati pa se je začel s 1. 9. 2008. Zakon ureja podeljevanje Zoisovih in kadrovskih štipendij, štipendij za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu ter delno državnih štipendij.

 S 1. 1. 2012 se je začel uporabljati Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki je prinesel nekaj bistvenih sprememb pri podeljevanju državnih štipendij, o katerih bo govora v poglavju o državnih štipendijah.

Upravičenci do štipendij
Do štipendije so upravičene osebe s statusom dijaka in osebe s statusom študenta ter udeleženci izobraževanja odraslih, ki izpolnjujejo pogoje, določene v Zakonu o štipendiranju in Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (samo za državne štipendije!).

Splošni pogoji za pridobitev katerekoli štipendije
Štipendijo lahko pridobijo upravičenci, ki ob prvem vpisu v prvi letnik poklicne oziroma srednje šole niso starejši od 18 let ter upravičenci, ki ob prvem vpisu v prvi letnik višješolskega ali visokošolskega izobraževanja oziroma ob prvem vpisu na prvo, drugo ali tretjo stopnjo izobraževanja niso starejši od 26 let in:

• hkrati ne prejemajo katere od štipendij iz 5. člena Zakona o štipendiranju,

• ne prejemajo štipendije ali drugih prejemkov za izobraževanje po drugih predpisih,

• niso v delovnem razmerju oziroma ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti (s.p.),

• niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.

Kaj pomeni, da ob vpisu nisi starejši od 26 let?
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v Priročniku za državne štipendije za študijsko leto 2008/2009 podalo obrazložitev, da vlagatelj izpolnjuje starostni pogoj, če v koledarskem letu, v katerem se je vpisal v 1. letnik, še ni dopolnil 27 let. To pomeni, da se moraš vpisati pred dopolnitvijo 27 let. Na primer, če se vpišeš v 1. letnik 20. avgusta, 27. rojstni dan pa imaš 30. avgusta, izpolnjuješ starostni pogoj.

DRŽAVNE ŠTIPENDIJE
Državno štipendijo od novega leta ne urejata več zgolj Zakon o štipendiranju in Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ampak tudi Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. 

Temeljne novosti, ki jih prinaša ZUPJS:

-        do državne štipendije niso več upravičeni dijaki, ki še niso dopolnili starosti 18 let

Vsem mladoletnim dijakom, ki prejemajo državno štipendijo, je s prvim januarjem štipendijsko razmerje stopilo v mirovanje, kar pomeni, da bodo štipendijo ponovno prejemali, ko dopolnijo starost 18 let (ob hkratnem izpolnjevanju ostalih pogojev).

-        do državne štipendije niso več upravičeni dijaki in študenti, ki niso državljani RS in katerih države s Slovenijo nimajo sklenjenega dvostranskega sporazuma na področju socialne varnosti

Tuji državljani, ki so s septembrom ali oktobrom pridobili pravico do državne štipendije, bodo le to prejemali le še do konca študijskega leta 2011/2012, naslednje leto zanjo ne bodo več mogli zaprositi. Še vedno pa bodo ob izpolnjevanju drugih pogojev lahko zaprosili za Zoisovo ali kadrovsko štipendijo.

-        prejemniki državnih štipendij niso več upravičeni do dodatka glede na dohodek v družini štipendista

-        cenzus na družinskega člana je določen glede na neto povprečno plačo v RS in ne več na minimalno bruto plačo v RS

STAR SISTEM (po ZŠtip)
Velja za vse štipendiste, ki so do vključno decembra 2011 pridobili pravico do državne štipendije in bodo štipendijo po starem sistemu prejemali do konca študijskega leta 2011/2012. Materialni cenzus ni enak za vse štipendiste, temveč se giblje med 65% in 68% vsote bruto mesečnih minimalnih plač v preteklem koledarskem letu glede na to ali štipendist študira v kraju svojega stalnega bivališča (65%) ali študira izven kraja svojega stalnega bivališča in koliko je štipendistov kraj stalnega prebivališča oddaljen od kraja študija (66%-68%). 

V primeru kandidatov za državno štipendijo iz enostarševskih družin, kandidatov s posebnimi potrebami oziroma kandidatov, katerih sorojenci so osebe s posebnimi potrebami, se državne štipendije dodelijo kandidatom, če izpolnjujejo splošne pogoje iz tega zakona in pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 70 % minimalne plače na družinskega člana v istem obdobju. 

ZUPJS SISTEM
Do državne štipendije so s 1. 1. 2012 upravičeni državljani Republike Slovenije, starejši od 18 let, ki izpolnjujejo splošne pogoje in pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 64 % neto povprečne plače.

Bruto minimalna plača v mesecu januarju 2012: 748,1 €
Neto povprečna plača v mesecu januarju 2012: 949,49 €

Podatki o povprečni in minimalni plači v RS so dostopni na straneh Statističnega urada RS.

-        poostreni pogoji za ugotavljanje dohodka na družinskega člana v družini štipendista

Za državne štipendiste se po novem ne upoštevajo zgolj dohodki, ki jih prejema družina, ampak tudi premoženje, katerega lastniki so družinski člani. Med premoženja, ki se upoštevajo velja omeniti osebno vozilo (če je vrednejše od 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka*) in stanovanje, ki je večje od primernega stanovanja.

Velikost primernega stanovanja:

Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine povečajo za 12 m2.

Premoženje se upošteva tako, da se dohodkom vlagatelja in njegove družine prišteje znesek, ki bi ga v enem letu prejeli iz obresti, izračunanih od vrednosti premoženja (na dan vložitve vloge), če bi imeli znesek v vrednosti premoženja položen na bančnem računu v obliki vezane vloge. Pri tem se upošteva povprečna letna obrestna mera za gospodinjstva za vezane vloge nad 1 letom do 2 leti za leto pred letom vložitve vloge po podatkih Banke Slovenije.

*osnovni znesek minimalnega dohodka je na dan 12. 1. 2012 znašal 260 evrov

Vloga za pridobitev državne štipendije
Kandidat za pridobitev državne štipendije vloži vlogo za državno štipendijo pri pristojnem centru za socialno delo. Vlogo se lahko kupi v vsaki bolje založeni papirnici, se jo natisne s spletne strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ali se jo brezplačno pridobi na pristojnem centru za socialne zadeve. Kandidat za državno štipendijo k vlogi priloži potrdilo o vpisu v izobraževalni program, evropski življenjepis in zbirno mapo (portfolijo).

Pogoji za pridobitev državne štipendije
Poleg splošnih pogojev, ki veljajo za vse vrste štipendij (glej zgoraj), morajo državni štipendisti izpolnjevati še dva pogoja: biti morajo državljani republike Slovenije in morajo izpolnjevati pogoj materialnega cenzusa (dohodek na družinskega člana v družini štipendista mora biti nižji od zakonsko predpisanega). Materialni cenzus: državne štipendije se dodelijo upravičencem pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 53% neto povprečne plače v RS (podatki o višini povprečne neto plače so dostopni tu).

Višina državne štipendije
Stari štipendisti (ki so vložili vlogo za državno štipendijo pred 30. 11. 2011)
Osnovna državna štipendija znaša 36 € za dijaka in 54 € za študenta. Osnovni državni štipendiji se prištejejo še dodatki do katerih je štipendist upravičen
Novi štipendisti (ki so vložili vlogo za državno štipendijo po 1. 12. 2011) 

Osnovna državna štipendija brez dodatkov glede na uvrstitev v dohodkovni razred znaša:

POZOR: do študijskega leta 2013/2014 državne štipendije za 5. dohodkovni razred ni mogoče pridobiti!

*Trenutno (januar 2012) znaša povprečna neto plača 988,45 evrov, kar pomeni, da mora biti dohodek na družinskega člana nižji od 523,88 evrov, da je študent upravičen do državne štipendije (v osnovni višini 100 evrov).

Dodatki k državni štipendiji:
K državni štipendiji se, ob izpolnjevanju pogojev iz Zakona o štipendiranju, dodelijo naslednji dodatki:

• dodatek za vrsto in področje izobraževanja,
• dodatek za učni oziroma študijski uspeh,
• dodatek za izobraževanje izven kraja stalnega prebivališča,
• dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.

Podrobnejše informacije o posameznih vrstah dodatkov in njihovi višini so dostopne tu.

KADROVSKE ŠTIPENDIJE 

Kadrovske štipendije dodeljujejo delodajalci upravičencem, ki izpolnjujejo splošne pogoje po Zakonu o štipendiranju, razen starostnega pogoja, in pogoje, določene v splošnih aktih delodajalca.

Štipenditor in štipendist uredita medsebojna razmerja v pogodbi o štipendiranju. V praksi je tako, da se študent/dijak zaveže, da bo po koncu študija za določeno število let delal pri delodajalcu (če le-ta to želi), od katerega je prejemal štipendijo. Če pa študent ne bo želel delati, čeprav se je zavezal, bo moral vračati vso štipendijo, ki jo je prejemal.

Vrste kadrovskih štipendij

-   sofinancirane s strani Sklada (torej, da Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije oziroma država prek Sklada pokrije del stroškov, ki jih ima delodajalec s kadrovskim štipendiranjem)

-   nesofinancirane, kjer delodajalec sam v celoti nosi stroške kadrovskega štipendiranja

Višina kadrovske štipendije
Kadrovska štipendija ne sme biti nižja od osnovne državne štipendije, omejitev navzgor ni.
Vendar, če višina kadrovske štipendije za študij v Sloveniji presega višino minimalne plače ali kadrovska štipendija za študij v tujini presega višino minimalne plače, povečane za 60%, se v višini, ki presega ta znesek všteva v davčno osnovo in mora štipendist plačati dohodnino!

Sklad vsako leto predvidoma JANUARJA začne zbirati delodajalce, ki bi bili pripravljeni štipendirati dijake in študente (ter so hkrati zainteresirani za sofinanciranje s strani Sklada) in to objavlja na svoji spletni strani. Sklad delodajalce zbira najdlje do 31. marca.

Preko te spletne strani lahko študenti in dijaki vidijo, kateri delodajalci ponujajo možnost štipendiranja in neposredno stopijo v stik z izbranim delodajalcem.

ZOISOVE ŠTIPENDIJE

Zoisove štipendije so namenjene spodbujanju izobraževanja nadarjenih dijakov in študentov. To področje urejajo:

-        Zakon o štipendiranju

-        Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij

-        Pravilnik o štipendiranju (za štipendiste, ki so štipendijo pridobili pred šolskim/študijskim letom 2008/2009)

Pogoji za pridobitev Zoisovih štipendij
Zoisovo štipendijo lahko v skladu s 24. členom Zakona o štipendiranju pridobi študent, ki izpolnjuje splošne pogoje in vsaj enega od naslednjih vstopnih pogojev:

-        ima v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju povprečno oceno najmanj 8.5

-        je v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju glede na povprečno oceno uvrščen med najboljših 5% v svoji generaciji

-        je dosegel izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja ne glede na letnik šolanja.

Vendar pa izpolnjevanje vstopnega pogoja ne pomeni nujno, da bo vlagatelj tudi prejel Zoisovo štipendijo! Minister za delo, družino in socialne zadeve namreč vsako leto določi, koliko sredstev se nameni za katero izmed treh skupin, ki predstavljajo vstopne pogoje, vlagatelji pa nato tekmujejo med seboj (tisti, ki ima boljše povprečje, višje povprečje glede na svojo generacijo ali več doseženih izjemnih dosežkov) za pridobitev štipendije do razdelitve vseh namenjenih sredstev.
V študijskem letu 2011/2012 so Zoisovo štipendijo prejeli študenti s študijskim povprečjem nad 9,75, razmerjem med povprečno oceno generacije in povprečno oceno vlagatelja najmanj 1,26 ali na podlagi izjemnih dosežkov 15 točk ali več.

Višina Zoisove štipendije
Osnovna Zoisova štipendija brez dodatkov znaša 66,05 € za dijaka in 101,78 € za študenta. Če se štipendist izobražuje v tujini, znaša Zoisova štipendija brez dodatkov 132,1 € za dijaka in 203,56 € za študenta. 

Dodatki k Zoisovi štipendiji:

• dodatek glede na dohodek v družini štipendista,

• dodatek za vrsto in področje izobraževanja,

• dodatek za učni oziroma študijski uspeh,

• dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča,

• dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.

Podrobnejše informacije o posameznih vrstah dodatkov in njihovi višini so dostopne tu.

Povezave

-        Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

-        Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

-        CIPS