(Ljubljana, 23. maj 2006) Včerajšnja pogajanja med vladno in študentsko pogajalsko stranjo so se končala brez usklajenega besedila sporazuma. Vladna stran pri ključnih točkah, kot so dosledna implementacija bolonjske reforme, ohranitev študentskega dela in izgradnja 5000 dodatnih študentskih postelj, ni želela popuščati. Čeprav so študentje med pogajanji ponudili več kompromisnih predlogov, se vlada ni premaknila niti za milimeter. Študentje in dijaki na sredine demonstracije vabijo tudi svoje starše, učitelje, profesorje in vse državljane. Če bo potrebno, se bodo nadaljevale tudi v prihodnjih dneh.

Na pogajanjih se je vlada v celoti s študenti strinjala le pri petih od trinajstih zahtev, in sicer: do 20.000 novih štipendij, ureditev položaja študentskih družin in študentov invalidov, večje financiranje visokega šolstva in izboljšanje zdravstvene oskrbe. Vlada je tudi odstopila od namere po uvedbi šolnin, ni pa pristala na opredelitev študija kot javne dobrine, za katero študentom ni potrebno plačevati in na zahtevo po preučitvi sistema subvencioniranja študijske literature v drugih evropskih državah. Pri vprašanju štipendij vlada ni pristala na davčne vzpodbude gospodarstvu, kar je ključno, da bi sistem kombiniranih štipendij sploh lahko zaživel. Vladna stran je jasno povedala, »da se o davkih ne pogovarja«.

Vlada se ni strinjala z ohranitvijo študentskega dela in je vztrajno zagovarjala časovno omejevanje študentskega dela. Pripravljeni so bili pristati na največ 120 dni, ko bi študent lahko delal, in sicer le 10 dni na mesec. Po mnenju študentov je to nesprejemljivo, saj se nove štipendije obetajo šele v prihodnosti (do 20.000 novih štipendij in še to do leta 2010), zato bi se morali o omejevanju študentskega dela kot socialnega korektiva pogovarjati šele tedaj, ko bodo zagotovljeni drugi mehanizmi finančne podpore študiju, kot so tudi nove štipendije. Vlada je med pogajanji pokazala jasno namero po zvišanju koncesijskih dajatev, kar bi povzročilo, da bo študentsko delo nezanimivo za delodajalce.

Vlada je nasprotovala povišanju subvencije za prehrano za vse študente in njeni izenačitvi z višino regresirane prehrane, ki sicer pripada vsem delavcem. Ponovila je namero, da bi študentsko prehrano v prihodnosti omejili na menze. Pri dosledni implementaciji bolonjske reforme ni pristala na nasprotovanje študentov enačenju starih in novih akademskih naslovov, kar bi po mnenju študentov povzročilo nekakovostno in necelovito prvo bolonjsko stopnjo z diplomo brez vrednoti na trgu dela. Nasprotovala je odpravi enovitih magistrskih ciklov, ki so le potuha fakultetam, da ne izvedejo bolonjske prenove študijskih programov.

Pri vprašanju redefinicije projekta prenove in izgradnje študentskih bivalnih zmogljivosti vlada ni pristala na povečanje števila študentskih postelj. Pri zahtevi zaposlitev v pol leta po diplomi ni hotela pristati na odpravo določila, po katerem bi bil diplomant primoran sprejeti delovno mesto, ki je primerno za dve stopnji nižjo izobrazbo, kar predstavlja razvrednotenje izobrazbe, poudarjajo predstavniki študentov.

Vlada je bila nepopustljiva tudi pri vprašanju ohranitve posebne osebne (študentske) davčne olajšave, kar v praksi pomeni, da bodo študentje morali del dohodka vračati državi, zato bodo dodatna sredstva morali zagotavljati njihovi starši ali sorodniki. Študentje so odstopili od zahteve po brezplačnem javnem prevozu. Pri ustanovitvi javne agencije za kakovost visokega šolstva vlada ni upoštevala ključne študentske zahteve, partnerske sestave Sveta za evalvacijo, kar pomeni, da bi prevlado v agenciji imeli akademiki, ki bi tako ocenjevali sami sebe.

Predsednik Študentske organizacije Slovenije Miha Ulčar: »Študij je že danes drag. Tudi če bi vlada odstopila od uvedbe šolnin, to še ni zagotovilo za to, da bi študij ostal dostopen. Obljubljajo nove štipendije in postelje v prihodnosti. Študente hočejo obdavčiti zdaj. Študentsko delo hočejo časovno omejiti zdaj. Vlada ne popušča pri povečanju števila novih postelj. Vlada ne popušča pri ohranitvi študentskega dela. Vlade ne popušča pri dosledni izvedbi bolonjske reforme, kar bo poslabšalo kakovost visokega šolstva.«

Predstavniki študentov in dijakov poudarjajo, da so študentske zahteve med seboj prepletene. Pri najbolj ključnih vprašanjih ne morejo popuščati, ker bi drastično poslabšale kakovost ali dostopnost visokega šolstva. Študentje in dijaki na demonstracije 24. maja vabijo tudi svoje starše, učitelje, profesorje in vse državljane.

Miha Ulčar: »Študij mora ostati dostopen vsem. Obdavčitev študentov bi povzročila, da bodo starši morali kriti še več stroškov. Želimo si, da bi vsi otroci lahko prišli do izobrazbe. Hočemo študij brez šolnin, ohranitev študentskega dela, več štipendij, več postelj v študentskih domovih in bolj kakovosten študij.«

# # #

Dodatne informacije:
Tomo Juvan
predstavnik za odnose z javnostmi
Študentska organizacija Slovenije
Dunajska 51, Ljubljana

telefon: 041 362 524
e-mail: E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript