(Ljubljana, 13. julij 2010)

Na novinarski konferenci so predstavniki Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) pred prvo obravnavo Zakona o malem delu (ZMD) v Državnem zboru opozorili na negativne vidike in izpostavili, da zakon temelji na nepravih podatkih, je brez analize na področju študentskega dela in ni pripravljenih simulacij posledic zakona. Prof. dr. Bojan Bugarič iz Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je tudi sodeloval na novinarski konferenci, pa je predstavil predloge normativne ureditve študentskega dela.

Če bo zakon sprejet, bo malo delo mlade spremljalo dolgo po njihovi diplomi in ne tako kot študentsko delo, ki se konča, ko študent zaključi s svojim študijem. Študentsko delo trenutno zaradi nezadostne štipendijske politike igra pomembno vlogo »štipendij«, prav tako pa študentom omogoča pridobitev dragocenih delovnih izkušenj že med šolanjem. Po končanem izobraževanju, pridobljenem znanju in delovnih izkušnjah, si mladi želijo redne zaposlitve.

Kljub dejstvu, da so mladi ena izmed najbolj ranljivih skupin na trgu dela, na nacionalni ravni še vedno ni dokumenta oz. načrta, ki bi urejal in reševal področje zaposlovanja mladih. Podobni dokumenti za druge ciljne skupine pa obstajajo (npr. za upokojence).

Vse dokler bo država površinsko pristopala k problemom, reševala simptome in ne bolezni, se bomo nenehno vračali nazaj k izvoru. Vprašanje, ki ga moramo postaviti je, zakaj imamo sedaj »večne študente« in prazno pokojninsko blagajno. Mladim je potrebno omogočiti, da se zaposlijo in ustvarijo dodano vrednost v družbi. S trenutnimi predlogi zakonodaje kot je npr. ZMD se uvaja slabo plačano prekerno delo, ki bo kvečjemu ljudi spodbudilo k temu da bodo delali mimo države, saj bodo začeli ugotavljati, da od takšnega dela nimajo ne dostojne pokojnine, ne osnovnih delavskih pravic.

Maršenka Marksel, predsednica Odbora za socialo in zdravstvo: »Zakon o malem delu ne samo da ukinja študentsko delo, ki kot socialni korektiv omogoča študij tretjini slovenskim študentom, ampak postavlja veliko grožnjo, da bodo mladi diplomanti zaradi slabega prehoda na trg dela in pomanjkanja zaposlitev, ujeti v vrtinec negotovih priložnostnih del, kjer bo malo delo predstavljalo le čakalnico na zaposlitev.«

Na koncu pa je Katja Šoba še dodatno pozvala poslance v Državnem zboru: »Pozivam poslance, da naj premislijo pred četrtkovim glasovanjem o Zakonu o malem delu. Naj premislijo, kakšen trg dela si želijo v prihodnje za državljane. In kakšno delo si želijo za svoje otroke, za nas mlade – malo delo brez pravic ali redno delovno razmerje z možnostjo dopusta, bolniške in ostalih pravic iz dela.«