(Ljubljana, 9. junij 2010)

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je danes poslala odprto pismo predsedniku Vlade RS Borutu Pahorju v katerem so študentje zapisali:

˝Spoštovani predsednik Vlade, čestitke za doseženo podporo na referendumu o Arbitražnem sporazumu. V isti sapi pa vam izražamo zaskrbljenost nad reševanjem študentske problematike. V petek, 11. junija se bomo končno srečali in poglobljeno pogovorili o vseh težavah, s katerimi se soočamo slovenski študentje. Žal ugotavljamo, da ste za reševanje problematike več kot 100.000 slovenskih študentov namenili »cele« tri ure, tako se upravičeno bojimo, da gre ponovno zgolj za »foto termin«. Študentska problematika je namreč večplastna in veliko širša, da bi jo lahko rešili zgolj v treh urah, sploh pa ne z Zakonom o malem delu, ki ga vneto zagovarjate. Želeli bi vas le spomniti, da je stanje za slovenske študente še zmeraj enako slabo, kot pred demonstracijami in da predvidene »rešitve«, ki jih pripravlja minister dr. Ivan Svetlik, stanje nikakor ne izboljšujejo, temveč enormno poslabšujejo.

Ob tej priložnosti, bi radi še enkrat spomnili na vašo obljubo, da dokler ne dosežemo vsaj minimalne stopnje soglasja Zakon o malem delu (ZMD) ne bo šel na glasovanje na Vlado, sploh pa ne v roku 50 dni od našega zadnjega sestanka. Kljub tej obljubi, pa ste prejšnji teden po seji Vlade rekli, da v primeru minimalnega konsenza na ekonomsko socialnem svetu zakon pošiljate na Vlado že ta teden in to pred konferenco, ki jo organiziramo skupaj. Sprašujemo se o smislu konference in o resnosti namenov celostnega reševanja študentskega položaja.

Skrbi nas dejstvo, da ste že vnaprej dali polno podporo ministru Svetliku, čeprav je več kot evidentno, da je ZMD pripravljen brez analiz in na nerealnih temeljih. Skrbi nas tudi, da ste večkrat v javnosti povedali, da se za študente ne bo nič spremenilo, še več, da bo ZMD zanje dober. To stališče si razlagamo na dva načina, ali vas minister površno informira, ali pa se dejansko sploh ne zavedate posledic implementacije ZMD. Posledice bodo namreč izjemno negativne. Po ZMD bo število ur omejeno na 720 letno, ker ob povprečni urni postavki 4,5 evra pomeni, da bi študenti v danih razmerah lahko zaslužili največ 3.240 evrov bruto na leto, oziroma slabih 2.500 evrov neto. Minister Svetlik pa nenehno zavaja s številko 6.000 evrov. Če pri tem izračunu upoštevamo še dejstvo, ki ga je zapisalo Ministrtsvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), da se bo obseg panoge zmanjšal za polovico in dejstvo, da bo po ZMD za pol manjši obseg panoge konkuriralo štiri krat več upravičencev, je več kot očitno, da se bo za študente spremenilo zelo veliko. Zaskrbljujoče je tudi organiziranje storitve posredovanja. Po ZMD bo moral vsak mali delavec na zdravniški pregled, ki stane okoli 100 evrov, strošek pa bo bremenil Zavod za zaposlovanje ali agencije za posredovanje malih delavcev. Ob 2 % priznanih stroških to pomeni, da bi mali delavec moral zaslužiti vsaj 5.000 evrov na letni ravni, da bi si Zavod za zaposlovanje ali agencije komaj pokrili stroške obveznega zdravniškega pregleda. Ob vseh naštetih dejstvih, je številka 5.000 evrov, ob pol manjšem obsegu panoge in štiri krat več upravičencih, iluzorna. Študenti bomo lahko veseli, če bomo sploh še dobili možnost opravljanja občasnih del in nabiranja izkušenj. Na praktičnem primeru Festivala Lent, ki se bo pričel ta mesec med poletnimi počitnicami dela okoli 120 študentov in dijakov, po predlogu ZMD pa si bosta žepnino za morje in delovne izkušnje lahko pridobila zgolj 2 mala delavca. Posledice za študente, kot tudi za festival s takšnim ugledom bodo katastrofalne in dolgoročne.

Tako vas, spoštovani predsednik, javno sprašujemo, ali lahko po pregledu zgolj nekaj ključnih dejstev še zmeraj trdite, da se za študente ne bo nič spremenilo in da je skrb Študentske organizacije Slovenije neutemeljena?

Veliko upov Vlada polaga tudi na novi Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, na podlagi katerega naj bi več študentov pridobilo državno štipendijo. Vendar pa se še vedno sprašujemo, zakaj se spreminja sistem štipendiranja, kjer bomo študenti dobili več štipendij na račun mladoletnih dijakov, ob tem pa se še ukinjajo otroški dodatki za polnoletne študente. Takšen sistem postavlja dijake v popolno odvisnost od družine, medtem ko za starejše nad 18. letom ukinja dostop družinske pomoči. Moti nas tudi destvo, da se ves čas poudarja, da se cenzus za pridobitev štipendije povečuje na 64 % povprečne letne plače, nihče pa ob tem ne pove še resnice, da se bo v cenzus od sedaj naprej štelo, poleg razširjenega seznama dohodkov, tudi premoženje.Žal nismo prepričani nad izračuni in zagotovili MDDSZ, da se bo premoženje pri dostopnosti do štipendij povečalo le za 5 %. Že izračuni opravljenega študentskega dela teh študentov iz preteklega leta bo znižalo dostopnost za 5 %, torej že sedaj vemo, da vsi študenti ne bodo prišli do svojih štipendij. Ob tem pa prav tako nihče ne pove, da bo na višino državne štipendije študenta vplivalo premoženje staršev, pa čeprav govorimo o avtonomnosti študenta. Na višino državne štipendije bodo vplivale tudi pomoči, ki jih bo pred tem prejela že njegova družina. Štipendije ne bodo tako visoke, kot si jih želimo in kot se jih predstavlja v javnosti.

Prav tako pa ostajajo problematična še ostala področja, kot so študentsko bivanje, prevozi in zdravstveno zavarovanje. Na prostem trgu se po univerzitetnih mestih z bivanjskim problemom sooča kar 30.000 študentov. Danes mora vsak tak študent plačati 200 evrov najemnine, da lahko svoj študij nadaljuje, ob tem pa so nedorečene subvencije za prevoz, saj se s strani ministrstva za promet ni za reševanje tega problema naredilo prav nič. Študenti se tako nemočno dogovarjamo z MVZT, MDDSZ in MŠŠ o urejanju subvencij za prevoz, ker za to pač niso pristojni. Ob tem pa se namerava v Mestni občini Ljubljana septembra za vse šolarje, ki niso iz te občine, ukiniti subvencija za mestni potniški promet. Tudi na področju zdravstva se diskriminacija za študente nad 26. letom pri plačevanju obveznega zdravstvenega zavarovanja ni rešila. Letno morajo ti študenti, pa čeprav študirajo kot arhitekti ali zdravniki redno 6 let, za zavarovanje plačati kar 480 evrov letno. Kar 8.300 študentom se tako letno brezpravno odvzame za 4 milijone evrov sredstev, po drugi strani pa je Zavod za zdravstveno zavarovanje v letu 2008 kljub krizi posloval pozitivno s presežkom 5,2 milijona evrov.

Petkova konferenca je za študente in dijake najvišje prioritete, saj ocenjujemo, da predstavlja prelomnico v našem socialnem dialogu, ki zaradi enostranskega delovanja MDDSZ žal ni bilo vredno svojega imena. Prepričani smo, da vi, kot najvišja politična avtoriteta v Republiki Sloveniji, razumete prizadevanja študentov veliko širše, kot jih je razume minister Svetlik. Od petkovega srečanja pričakujemo veliko več kot zgolj pogovor in »foto termin«, saj se zavedamo, da bo potrebno sprejeti odločitev, ki je vsaj za tretjino študentov pomembnejša od arbitražnega sporazuma, saj pomeni vprašanje eksistence. Želimo si verjeti, da bo ta odločitev dobro premišljena, saj odloča o usodi več generacij dijakov in študentov, ki predstavljajo razvojni imperativ naše mlade države. Predlog, ki smo vam ga predstavili na zadnjem sestanku in podrobno opisali še v pismu, je nedvomno konstruktiven, saj predstavlja celostno ureditev socialne problematike slovenskih študentov in dijakov, ki si jo kot najšibkejši del prebivalstva zagotovo zaslužimo.˝