(Ljubljana, 18. september 2008)
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je 25. avgusta 2008 parlamentarnim strankam posredovala okoli 50 vprašanj, ki se navezujejo na študentsko življenje. Z izborom vprašanj smo skušali pokriti celotno študentsko področje, in s tem javnosti omogočiti širši in globlji vpogled v konkretna stališča parlamentarnih strank do omenjenih tematik. Vprašanja so razdeljena v vsebinske sklope, in sicer visoko šolstvo, vloga študentov v razmerju do države in socialne zadeve. Na njih so, razen Lipe, odgovorile vse parlamentarne stranke. V nadaljevanju objavljamo krajši povzetek bistvenih razlik in strinjanj med stališči posameznih parlamentarnih strank glede ključnih tem, ki zanimajo tako študente kot širšo javnost.

Komu boš dal svoj glas - video soočenja parlamentarnih strank >>>

Prejeti odgovori parlamentarnih strank v celoti
Krajsi povzetek prejetih odgovorov

Krajši povzetek prejetih odgovorov

V svojih odgovorih so parlamentarne stranke potrdile načelno stališče, da je visoko šolstvo javna dobrina in javna odgovornost, ter da je država odgovorna za vsem dostopno, javno in kakovostno visoko šolstvo. Prav tako naj se spremembe visokošolske zakonodaje oblikujejo v soglasju med visokošolskimi partnerji in na osnovi analiz. Vendar kljub kroničnemu pomanjkanju strokovnih podlag in analiz, na katerih bi morale temeljiti spremembe visokošolske zakonodaje niso vse stranke za ustanovitev neodvisnega centra za razvoj visokega šolstva. Načelno podporo so mu izkazale vse stranke razen NSi in SDS.

V zadnjem mandatu so bila izražena številna nestrinjanja in protesti zaradi izključevanja visokošolskih partnerjev pri spreminjanju visokošolske zakonodaje. Vse stranke načelno podpirajo iskanje konsenza z visokošolskimi partnerji, z izjemo SDS, ki kot primerno obliko sodelovanja s civilno družbo šteje tudi zgolj seznanjanje s predlogi. Medtem ko Zares, SNS, SLS+SMS in SD menijo, da je v bodoče treba povečati vlogo predstavnikov študentov pri soustvarjanju visokošolskega prostora, je NSi zadovoljna z obstoječo situacijo, SDS pa meni, da je ta predvsem odvisna od študentov samih. Vse stranke pa zagotavljajo, da v naslednjem mandatu ne nameravajo ogroziti avtonomnosti študentskega organiziranja.

Parlamentarne stranke podpirajo proračunsko financiranje prve in druge bolonjske stopnje v celoti. Medtem ko Zares, SNS, SLS+SMS in SD podpirajo dvig proračunskih sredstev za terciarno izobraževanje na 1,5% BDP, NSi ostaja na ravni, ki je načrtovana v Resoluciji nacionalnega programa visokega šolstva (le 1,3% BDP iz javnih sredstev). SDS se sprašuje, če bo 1,5% BDP dovolj za financiranje obeh bolonjskih stopenj, DeSUS pa načeloma podpira vlaganje v visoko šolstvo.

Šolnine in druge oblike obremenjevanja posameznikov za stroške študija kategorično zavračajo Zares, DeSUS, SNS, SLS+SMS, ne v celoti pa SD. SDS pa meni, da bi zagotovili dostopen, kakovosten in brezplačen študij za redne študent v takšni meri, kot bo seveda to mogoče. NSi je za proučitev kreditiranja in vavčerjev, LDS pa predlaga uvedbo davčnega dolga. Vendar, ko smo jih vprašali, če bi omejili prekomerno in nenadzorovano zaračunavanje dodatnih stroškov, ki jih univerze nalagajo študentom, nasprotovanje uvajanju šolnin ni več tako jasno. Podobno je z odgovori na vprašanje, če si smejo univerze same določati cenike. Oboje namreč pomeni nenadzorovano uvajanje šolnin s strani univerz. Storitve, ki so financirane javno, univerze namreč ne bi smele zaračunati še študentom, prav tako mora biti jasna osnova za določanje cenikov storitev. Le SLS+SMS bi prepovedali tako zaračunavanje dodatnih storitev kot tudi prosto postavljanje cenikov, Zares poudarja transparentnost, DeSUS dostopnost in nadzor, LDS, NSi in SDS so za dogovor med univerzami in študenti, SD in SNS pa menita, da je zaračunavanje stroškov študentom kar avtonomija univerz.

Zares, DeSUS in SLS+SMS podpirajo financiranje dodatnega leta na vsaki bolonjski stopnji (ponavljanje in prepis), kar je ključno za omogočanje dokončanja študija. LDS bi ohranil sedanji standard, SNS nasprotuje, NSi je le za eno dodatno leto na vseh treh stopnjah, SD pa za eno leto v petletnem ciklusu. Za SDS pa je to odvisno ob obsega finančnih sredstev. Iz zadnjih dveh odgovorov je razvidno tudi, da se nove diplomske stopnje še vedno ne dojemajo kot zaključene celote, pač pa le kot približek starega študija.

Izboljšanje upravljanja visokošolskih ustanov stranke prepuščajo visokošolskim ustanovam samim, vendar menijo, da morajo biti organi univerz in njihova sestava zakonsko določeni (za lažje nadziranje javnih zavodov, za upoštevanje minimalnih kriterijev, za partnersko sestavo in soudeležbo študentov, za uveljavljanje interesov ustanovitelja). SDS meni, da to ni nujno, a je lahko določeno na željo visokošolskih partnerjev. Stranke so enotne v tem, da imajo visokošolske ustanove odgovornost do družbe in ne podpirajo spremembe visokošolskih ustanov v pridobitne organizacije. SDS meni, da se le-te že sedaj ukvarjajo s tržno dejavnostjo. Zares, DeSUS, SNS, LDS, SLS+SMS nameravajo zagotoviti takšne sistemske rešitve, da se v bodoče pojavi korupcije in konflikta interesov v visokem šolstvu ne bi ponavljali. NSi so za preiskovanje domnev, SDS pa meni, da je to naloga vsakega posameznika.  

Medtem ko NSi meni, da se delovanje Sveta RS za visoko šolstvo izboljšuje, ostale stranke menijo, da ne opravlja svoje vloge kot organ za zunanje zagotavljanje kakovosti visokega šolstva in da njegovo delovanje ni dovolj transparentno. Zares, LDS in SD nameravajo v naslednjih dveh letih ustanoviti neodvisno javno agencijo za visoko šolstvo in zagotoviti zadostna finančna in kadrovska sredstva za njeno delovanje, DeSUS bi takšno rešitev podprla, SDS ji ne nasprotuje! NSi je za razmislek o novih rešitvah, SNS pa meni, da jih je potrebno iskati v okviru obstoječih institucij.

Zares, DeSUS, SNS, LDS, SLS+SMS akreditacije študijskih programov ne bi prepustile univerzam, DeSUS opozarja, da mora akreditacije podeljevati neodvisen organ, SMS+SLS da so univerze financirane iz javnih sredstev in da je neodvisno zunanje mnenje nujno pred izvajanem študijskega programa, NSi pa da bi akreditiranje študijskih programov s strani univerz pripeljalo do konflikta interesov in pristranskosti. SD in SDS pa bi akreditacijo študijskih programov prepustile univerzam.

Kljub večjim problemom pri uvajanju bolonjske reforme vse stranke poudarjajo, da je implementacija bolonjske reforme v pristojnosti visokošolskih ustanov. Tako opozicijske kot koalicijske stranke podpirajo oblikovanje nacionalnega ogrodja kvalifikacij, ki bi ga Slovenija morala oblikovati do leta 2007, čemur se je tudi zavezala leta 2005 s podpisom Bergenskega komunikeja, vendar do sedaj premikov na tem področju še ni bilo.

Pri vprašanju zagotavljanja dodatnih študentskih postelj se vse stranke zavedajo dodatnih potreb, vendar pa drugače ocenjujejo njih potrebno število in število, ki jih bo možno zgraditi. Le SLS + SMS se je zavezala zgraditi 5.500 ležišč. Vse stranke podpirajo obstoj subvencioniranja bivanja študentov pri zasebnikih, vendar dajejo prednost izgradnji novih študentskih domov, zavezale so se tudi zagotovitvi primernih prostorov in povečanje števila prostorov, namenjenih študentskim družinam in študentom s posebnimi potrebami. Strinjajo se tudi, da bi morale trenutne neobvezne smernice o minimalnih standardih za obnovo in izgradnjo domov postati obvezujoč pravilnik. Pri vprašanju visokih stanarin in reševanju bivanja na črno so vse stranke izrazile namero izboljšanja nadzora. Stranke ZARES, SD, LDS  bi okrepile inšpekcijski nadzor in povečale višino subvencije, SNS in DeSUS bi zasebnikom ponudile dodatne davčne olajšave, SDS, NSi in SLS+SMS ob nadzoru predvidevajo rešitev problema z gradnjo dodatnih študentskih domov. Vse stranke se strinjajo s soodločanjem študentov v projektnem svetu za izgradnjo in obnovo študentskih bivalnih zmogljivosti.

Pri vprašanju sistema študentske prehrane stranke menijo, da je trenutni sistem dober in ustrezen. DeSUS, SLS + SMS in SD in NSi bi nekatere vidike dodatno izboljšale (dodaten obrok, tehnika, nadzor). Stranke ZARES, DeSUS, LDS in SLS + SMS menijo, da lahko dostopnost do zdravnika za študente, ki ne bivajo v kraju študija, izboljšajo, za SD in SNS pa to niso prioritete.

Pri vprašanju izračunavanja novega cenzusa za pridobitev državne štipendije in ustreznosti trenutnega sistema spodbujanja delodajalcev pri podeljevanju kadrovskih štipendij NSi in SDS menita, da je ustrezen, ostale stranke pa se s cenzusom ne strinjajo. Vse stranke so tudi pripravljene dopolniti Zakon o štipendiranju in pripadajoče pravilnike. Glede višine trenutnih štipendij kot vira dohodka le SLS + SMS meni, da je višina štipendije dovolj velika. SDS meni, da je bila odločitev o večjem številu štipendij na račun njihove manjše vrednosti sprejeta s širšim družbenim konsenzom…

Pri vprašanju nujnosti vpeljave posebne definicije študentske družine, se DeSUS, LDS, SLS+SMS, SD in SDS strinjajo z definiranjem ločene definicije, ZARES, SNS, NSi pa temu nasprotujejo. Vse stranke se strinjajo, da je potrebno pri podeljevanju socialnih transferov študentskim družinam te obravnavati enako, prav tako bi očetom študentom zagotovile dodatno študijsko leto. Glede zagotavljanja brezplačnega vrtca otrokom študentov pa vse stranke to možnost predvidevajo za vse otroke, le SD nasprotuje brezplačnemu varstvu.

Glede študentskega dela stranke odgovarjajo, da mora to, glede na trenutne stroškovne zahteve študija, ostati še naprej. DeSUS, SNS, LDS, SLS + SMS bi študentsko delo bolje uredili, ZARES, SDS in SD pa bi obseg omejili in ga bolje (SDS izključno) povezali s študijem, SDS pa bi ga tudi obdavčila enako kot ostale vrste dela. Stranke DeSUS, SNS, LDS, SDS in SLS + SMS menijo, da študentske organizacije imajo pravico do razpolaganja s sredstvi iz koncesij, ZARES meni, da le v določeni meri, NSi opozarja na nadzor nad sredstvi, SD pa meni, da mora tudi država, glede na višine različnih subvencij, imeti besedo pri porabi sredstev. V primeru upada sredstev, bi le SLS + SMS razmišljala o zagotovitvi drugih sredstev, SNS, ZARES in NSi bi se odločali na podlagi možnosti proračunskih sredstev, LDS bi dovolila možnost projektnega financiranja, za DeSUS je trenutno financiranje ustrezno, SD in SDS pa v primeru upada koncesij drugih sredstev ne bi zagotovili.

Stranke smo vprašali tudi po smiselnosti politike, kjer se iskalcem dela ponuja tudi mesta, za katere je predvidena nižja stopnja izobrazbe. LDS in SLS + SMS menita, da takšna politika ni ustrezna, ostale stranke pa takšno politiko jemljejo kot neustrezno, vendar potrebno v trenutnih razmerah. Pri vprašanju večjega zaposlovanja za določen čas in večkratnega podaljševanja so vse stranke kot rešitev navedle večji nadzor inšpekcijskih služb in popravek delovnopravne zakonodaje. Glede usmerjanja mladih v naravoslovne in tehnične poklice, pa so ZARES, LDS, SD, SLS + SMS proti takšnemu pristopu in zagovarjajo sistem informiranja, ZARES in NSi se tudi strinjata, da morajo mladi sami prevzeti odgovornost za odločitev o smeri študija.
# # #