(Ljubljana, 17. maj 2010)

Predstavniki študentov so pri delni projekciji učinkov Zakona o malem delu (ZMD) na različne socialne skupine študentov ugotovili, da minister dr. Ivan Svetlik netočno ocenjuje možne posledice na študente in dijake. Minister Svetlik je namreč večkrat javno poudaril, da danes večina študentov zasluži okoli 6.000 evrov na leto in bodo toliko lahko zaslužili tudi po sprejetju ZMD. Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) pa so izračunali, da to ne drži, saj ZMD omejuje število ur na 720 ur na leto, zato je višina zaslužkov pri večini posredovanih del omejena. Ker bo za enak obseg dela po novem konkuriralo štirikrat več upravičencev, torej okoli 750.000, že zdrava pamet pove, da se bo povprečna urna postavka močno znižala.

Pri enostavni projekciji ob upoštevanju povprečne urne postavke pri 4,5 evrih bi lahko upravičenec malega dela zaslužil 3.240 evrov bruto. Za dosego 6.000 evrov, bi urna postavka morala znašati 8,33 evra, kar trenutno ne dosega niti 2 odstotka študentov. Vendar pa je potrebno upoštevati tudi druga dejstva, ki temeljito vplivajo na nižjo urno postavko. Med te štejemo povečano število upravičencev, uvedbo politike aktivacije, ki delodajalcem omogoča postavljanje najmanjše urne postavke, višja obremenitev in manjše število prostih občasnih in začasnih del, ki omogočajo opravljanje bolj kvalificiranega dela.

Na ŠOS že od decembra lani opozarjajo ne nerealne temelje in površnost pri pripravi ZMD. Zadnje ugotovitve kažejo, da upravičeno. Eden ključnih argumentov Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) namreč pravi, da se za večino študentov ne bo spremenilo nič, a izračuni kažejo drugače. Obljubljenih 6.000 evrov bo po optimističnih napovedih doseglo manj kot 2 odstotka študentov, in še to bruto, kar pomeni, da bo ZMD drastično zmanjšal prihodke vsaj 98 odstotkom študentov. Ob tem se niti ne upošteva, da veliko bolj opravljajo študentsko delo tudi izredni študenti, ki imajo ob življenjskih stroških tudi stroške šolnine, ki se povprečno gibljejo okoli 2.500 evrov letno. »Študenti bodo v takšnem sistemu lahko srečni, če bodo sploh dobili delo, kaj šele dobro plačano, da bi si zagotovil osnovna sredstva za preživetje,« je ogorčena predsednica ŠOS Katja Šoba.

Da je bila priprava ZMD površna, dokazuje tudi dejstvo, da se je predlog zakona, še preden je prišlo do amandmajev, že večkrat spremenil. Nazadnje so umaknili zgornjo urno postavko 8 evrov, po kateri bi v najbolj optimalni varianti študent zaslužili le 5.760 evrov bruto.

»Že pol leta opozarjamo na pomanjkljivosti pri izračunih. To je le eden izmed primerov nejasnih navedb, ki jih zakon prinaša. Zato smo prepričani, da bo tudi predsednik Vlade RS dojel, da se ne borimo za »svoje privilegije«, temveč za celovito ureditev položaja študentov, in na to vezano prihodnost mladih,« je poudarila Šoba.