Ustavno sodišče RS je januarja letos izdalo odločbo, ki se nanaša na presojo ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (ZVIS-E). Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je že septembra 2006 vložila pobudo za presojo ustavnosti spornih členov omenjenega zakona, ki je bil kljub nasprotovanju visokošolskih partnerjev in vetu Državnega sveta, leta 2006 sprejet v Državnem zboru.

Odločba Ustavnega sodišča RS ima za slovenski visokošolski prostor izjemen pomen, saj je potrdila resničnost opozoril ŠOS, da je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo na nepremišljen in necelosten način poseglo v slovenski visokošolski prostor. ŠOS je skupaj z ostalo strokovno javnostjo že pred sprejemom zakonodaje opozarjala na posledice, ki bi jih ZVIS-E povzročil študentom, vendar zakonodajalec predlaganih amandmajev ni upošteval. Zakonodajalec je tako z nepremišljenim poseganjem v visokošolsko zakonodajo za daljše obdobje zavrl razvoj slovenskega visokošolskega prostora in s posegi tudi konkretno oškodoval nekatere skupine študentov. Ustavno sodišče RS je zakonodajalcu naložilo, da v šestih mesecih odpravi neskladja zakona z Ustavo RS.

Najpomembnejša odločitev Ustavnega sodišča RS je ugotovitev, da je celoten ZVIS-E v neskladju z Ustavo RS, ker ne ureja pravnega položaja diplomantov, ki so se po veljavni zakonodaji, z univerzitetno diplomo vpisali na študijski program druge bolonjske stopnje in upravičeno pričakovali pridobitev višje stopnje izobrazbe. ZVIS-E je namreč v neskladju z načelom varstva zaupanja v pravno državo iz 2. člena Ustave RS. Zakonodajalec mora v šestih mesecih posebej urediti pravni položaj oškodovanih študentov in jim zagotoviti možnost, da bodo lahko pridobili za eno stopnjo višjo izobrazbo od tiste, ki so jo imeli pred začetkom študija. V odločbi sicer ni razveljavljeno sporno razvrščanje ravni izobrazbe, ki je opredeljeno v 15. členu ZVIS-E, vendar je omenjena odločitev nedvomno načela vpeljani sistem razvrščanja. Zakonodajalec se je sedaj znašel pred težko nalogo, saj mora popraviti storjene krivice, ne da bi pri tem naredili še več škode.

Izjemnega pomena je tudi razveljavitev osmega odstavka 50. člena Zakona o visokem šolstvu, iz katere je razvidno, da obstoječi sistem zagotavljanja kakovosti ni neodvisen niti na papirju. Neprimerna je umeščenost strokovnega organa Sveta RS za visoko šolstvo pod okrilje Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Svet RS za visoko šolstvo je bil zamišljen kot neodvisen organ, saj je neodvisnost od aktualne politične oblasti nujno potrebna za delujoč sistem zagotavljanja kakovosti visokega šolstva. S trenutno ureditvijo to ni omogočeno, hkrati pa sedanja situacija dovoljuje vprašljivo kakovost študijskih programov, kar gre predvsem na škodo študentov. Ustavno sodišče RS je ugotovilo, da Svet RS za visoko šolstvo sam po sebi sicer ni v neskladju z Ustavo RS, vendar bo zagotovitev samostojnega strokovnega organa Sveta šele prvi korak k izpolnjevanju mednarodnih standardov in smernic za zagotavljanje kakovosti. Zakonodajalec ima na razpolago šest mesecev, da odpravi zakonska neskladja, ki so nastala zaradi neupoštevanja dopolnil strokovne javnosti.

Če bi Ministrstvo upoštevalo opozorila ŠOS o nujnosti ustanovitve neodvisne Agencije za visoko šolstvo, bi v Sloveniji lahko že sedaj imeli delujoč sistem zagotavljanja kakovosti visokega šolstva.