Po mnenju ŠOS so razvojne naloge univerz ključnega pomena za izpolnjevanje vloge univerz v družbi in za vstop v evropski in globalni visokošolski prostor. Zakon o dodatnih sredstvih za visoko šolstvo obravnavate v času, ko financiranje visokega šolstva ni urejeno, saj se obstoječa uredba o financiranju izteka, nova pa še ni oblikovana. To pomeni, da podzakonskih aktov, ki bi omogočili dejansko financiranje druge bolonjske stopnje, še vedno ni. Študenti, kljub jasnemu zapisu v zakonu še vedno ne vedo, če bo druga bolonjska stopnja to jesen javno financirana.

Študentska organizacija Slovenije se zavzema za sistem javnega financiranja visokega šolstva, ki omogoča stabilnost javnega visokega šolstva in tudi vzpodbuja njegov razvoj. Namen javnega financiranja visokega šolstva je omogočiti kakovostno in dostopno javno visoko šolstvo.

Dodatna sredstva za razvojne dejavnosti, ki jih predvideva ta zakon, lahko občutno prispevajo k razvoju univerz in visokega šolstva, vendar le, če so osredotočena na izbrane cilje in procese in če delujejo spodbudno na univerzitetno skupnost. Zato menimo, da je potrebno za dodeljevanje dodatnih sredstev konkretneje opredeliti prednostne cilje in procese ter določiti kazalnike uspešnosti in mehanizme za razporejanje sredstev. Pri tem je potrebno upoštevati posebnosti visokega šolstva in temeljne akademske vrednote. Tako se zagotovi preglednost in ciljna naravnanost dodeljenih sredstev. 

Financiranje razvojnih nalog naj spodbuja zasledovanje jasno opredeljenih elementov bolonjske reforme in reformnih ciljev. Sredstva naj se dodeljujejo na osnovi izkazanega napredka in uspešnosti pri implementaciji reform. Zato zagovarjamo zapis konkretnih elementov bolonjske reforme v zakon. Kazalnike za ugotavljanje napredka in uspešnosti naj razvije organ za zunanje zagotavljanje kakovosti, ki naj tudi ugotavlja napredek in uspešnost na podlagi istih kazalnikov. Sredstva za razvojne naloge naj se dodelijo le na podlagi ugotovitev organa za zagotavljanje kakovosti.

Menimo, da so naša dopolnila k predlogu zakona ključna za doseganje ciljev, ki so zastavljeni v obrazložitvi predlagatelja. Pri tem pa poudarjamo, da je povečanje javnih sredstev za slovensko visoko šolstvo nujno, vendar pa je potrebno z zakonom vzpodbujati namenskost in transparentnost ter racionalnost porabe sredstev. Zato smo tudi predlagali, da zakon z dodatnimi sredstvi vzpodbuja sistemsko reformo znotraj univerz in sicer k vzpostavljanju notranjega sistema zagotavljanja kakovosti, in k reformi upravljanja v smeri integracije, načrtovanja in izvajanja skupnih strategij, zlasti na področju internacionalizacije in racionalizacije sredstev.

K drugemu členu

Financiranje razvojnih nalog naj spodbuja zasledovanje jasno opredeljenih elementov bolonjske reforme in reformnih ciljev. Sredstva naj se dodeljujejo na osnovi izkazanega napredka in uspešnosti pri implementaciji reform. Zato ŠOS zagovarja zapis konkretnih elementov bolonjske reforme v zakon, in sicer pravilno implementiran ECTS sistem, z mehanizmom za korigiranje, povezavo z učnimi dosežki, poudarek na kompetencah in izbirnosti. Zaradi problemov, ki jih povzroča nerazumevanje koncepta bolonjske prenove, je pomembno vzpodbujati celovitost prve bolonjske stopnje, izvajanje na ravni, primerljivi evropsko določeni ter zaposljivost po prvi stopnji. Pomembna je  dostopnost druge bolonjske stopnje tudi za diplomante drugih študijskih področij.

Predlagamo, da razvojni programi vzpodbujajo sistemsko reformo znotraj visokošolskih ustanov in sicer vzpostavljanje notranjega sistema zagotavljanja kakovosti, na samih visokošolskih ustanovah. Izvajanje študentske ankete namreč je le en element, ki pa še ne pomeni, da ima visokošolska ustanova notranji sistem za zagotavljanje kakovosti. Le-ta je ključen za dobro delovanje zunanjega sistema zagotavljanja kakovosti, ki pa ga v Sloveniji še vedno nimamo.
Prav tako menimo, da je potrebno javne univerze vzpodbujati k reformi upravljanja in sicer v smeri integracije, načrtovanja in izvajanja skupnih strategij, zlasti na področju internacionalizacije in racionalizacije sredstev.

Za povečevanje mobilnosti menimo, da je potrebno v zakon zapisati oblike mobilnosti, ki jih želimo povečevati, zato predlagamo razširitev alineje.

Poleg tega predlagamo, da razvojni programi pospešujejo tudi razvijanje visokošolskega prostora, saj menimo, da je en večjih razlogov za slabo in napačno implementacijo bolonjske reforme tudi neznanje in nepoznavanje tematike. Zato bi bilo treba vzpodbujati izvedbo vsebinskih seminarjev, usposabljanj, konferenc in drugih aktivnosti, ki prispevajo k razvoju kakovosti visokega šolstva, k implementaciji bolonjske reforme in partnerskemu oblikovanju slovenskega visokošolskega prostora.

K tretjemu členu

Kazalnike za ugotavljanje napredka in uspešnosti naj razvije organ za zunanje zagotavljanje kakovosti, ki naj tudi ugotavlja napredek in uspešnost na podlagi istih kazalnikov. Sredstva za razvojne naloge naj se dodelijo le na podlagi ugotovitev organa za zagotavljanje kakovosti. Zagotoviti je potrebno transparentnost razdeljevanja sredstev, zato naj bo dodelitev sredstev predstavljena javno z obrazložitvijo.