Na podlagi 5. člena Zakona o skupnosti študentov je nujno zagotavljanje vpliva študentov pri sprejemanju zakonskih in drugih predpisov, ki urejajo njihovo delo in življenje. Z namenom vzpostavitve dialoga z organizacijami civilne družbe in nevladnimi strokovnimi institucijami so po 5. členu Poslovnika Vlade RS ustanovljeni sveti vlade. Predlagane spremembe Zakona o visokem šolstvu niso bile obravnavane ne na 2. delovni skupini Sveta Vlade in ne na samem Svetu Vlade RS za študentska vprašanja. Postavlja se vprašanje, kako lahko ministrstvo zagotovi najboljšo rešitev za ureditev položaja študentov, če ne sliši in ne upošteva njihovih predlogov.

Spremembe zakona se nanašajo na odločbo Ustavnega sodišča RS, ki nalaga ureditev pravnega položaja oškodovanih študentov in ureditev neodvisnosti strokovne službe Sveta RS za visoko šolstvo. Poleg tega pa spremembe omogočajo tudi nastanek zveze univerz. Šestmesečni rok, ki ga nalaga odločba Ustavnega sodišča poteče šele 11. avgusta letos. Do takrat so predvidena še tri zasedanja Državnega zbora, kar pomeni, da tudi časovna stiska ne more biti pravi razlog za netransparentno delovanje in izključevanje študentov.

Spremembe zakona ne rešujejo ključnih problemov sistema zagotavljanja kakovosti, saj predvidevajo le formalno preoblikovanje strokovne službe Sveta RS za visoko šolstvo in jo s tem postavljajo v odvisen položaj od Sveta za visoko šolstvo. Predlog zakona ne opredeljuje mehanizmov za preprečevanje konflikta interesov ter ne predvideva dodatnih sredstev za delovanje strokovne službe. To pomeni, da bo Svet za visoko šolstvo lahko še naprej deloval po starem in ne v smeri razvijanja kakovosti slovenskega visokega šolstva.

Reševanje položaja oškodovanih študentov v predlogu sprememb je le delno, saj jim omogoča prepis na znanstveni magisterij iz druge bolonjske stopnje le še v šolskem letu 2008/2009. Za študente, ki so zaradi enačenja študij na drugi bolonjski stopnji opustili, pa določbe niso jasne.

Tone Lun, predsednik Odbora ŠOS za visoko šolstvo: »Skrbi nas finančna plat te zgodbe, saj predlog predvideva financiranje študija oškodovanih študentov po določbah za sofinanciranje podiplomskega študija in ne namenja dodatnih sredstev zanje. To pomeni, da bo zakonodajalec težave, ki jih je povzročil sam, reševal na ramenih drugih študentov, ki bodo zato manj sofinancirani. Določbe členov odpirajo še mnogo vprašanj, ki jih študenti pred obravnavo na Vladi nismo mogli niti zastaviti.«  

Študenti so zaskrbljeni, saj se ponavlja zgodba iz preteklosti, ko so bile spremembe zakona sprejete po skrajšanem postopku, kljub nasprotovanju študentov, sedaj pa se v praksi čedalje bolj kažejo učinki nespametnih sprememb, ki rušijo temeljne smernice bolonjske reforme.

ŠOS ne pristaja na politiko izvršenih dejstev, saj že vseskozi opozarja na nujnost partnerskega reševanja vseh odprtih vprašanj na področju visokega šolstva. Presenetljivo je, da nova ministrica podobno kot njen predhodnik izključuje študente pri oblikovanju zakonodaje s tega področja. Zakonodajne spremembe v visokem šolstvu morajo biti partnersko oblikovane, zato študenti pričakujejo, da se spremembe Zakona o visokem šolstvu, pred njihovo obravnavo na Vladi in v Državnem zboru, uskladijo s študenti, potrdijo pa se tudi na Svetu Vlade za študentska vprašanja.