(Ljubljana, 9. november 2010)
Vlada RS je prejšnji teden sprejela novo Uredbo o sofinanciranju doktorskega študija (Uredba), ki je bila objavljena v Uradnem listu v petek in je že stopila v veljavo. Kljub večkratnim opozorilom Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), skupin doktorskih študentov in akademske javnosti, pa se nova Uredba ni pripravljala partnersko. Iz priprave so bili namreč izključeni študenti, kot tudi nekateri drugi visokošolski partnerji, ki bodo čutili njene posledice. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) se je namreč o novem načinu sofinanciranja doktorskega študija usklajevalo samo z univerzami, ki bodo po novem tudi izključno pristojne za razdeljevanje sredstev doktorskim kandidatom.

Na številne pomanjkljivosti v sistemu sofinanciranja doktorskega študija je ŠOS opozarjal že lani, ko je razpis prav tako kot letos zamujal, študenti pa so bili v nejasnem položaju, če bodo programi sploh sofinancirani in v kakšni meri. Letos je, kljub lanskim glasnim pozivom, MVZT napako z nepravočasnostjo ponovilo, ob tem pa presenetilo tudi s povsem novim načinom sofinanciranja doktorskega študija, ki ga je pripravilo samo v sodelovanju z univerzami. V tem postopku pa so bili izključeni drugi visokošolski partnerji, vključno z doktorskimi študenti oz. kandidati za doktorski študij. Na MVZT sicer deluje partnersko sestavljen Strokovni svet za pripravo predloga predpisa o ureditvi financiranja visokošolskega izobraževanja (Svet), ki pa v pripravo te Uredbe ni bil vključen. Člani Sveta niti niso bili pozvani, da bi k predlogu podali svoje pripombe. Prav tako pa naj bi se, po polletnem premoru, ta svet sestal prihodnji teden in obravnaval predlog novega predpisa o ureditvi financiranja visokošolskega izobraževanja. Tudi tega je očitno pripravilo MVZT samo, Svet pa bo predlog zgolj obravnaval in podajal pripombe, ki pa jih MVZT lahko ali pa ne upošteva. Neupoštevanje predlogov je tudi stalnica, ki spremlja razpravo o osnutku novega Nacionalnega programa visokega šolstva, kjer MVZT nasprotovanja zavrača z izgovorom, da »niso prejeli boljših predlogov«. 

O sami vsebini prenovljenega »inovativnega« sistema sofinanciranja doktorskega študija je ŠOS že podal svoje mnenje, največji očitki strokovne javnosti pa gredo v smeri, da naj bi se s tako ureditvijo znanost in z njo tudi avtonomna univerza prilagajala gospodarstvu in tega pospešeno in »na ukaz« reševala iz krize, ki je ni zakrivila znanost.

Sedaj pa se je koncept inovativne sheme prelil v novo Uredbo, ki med drugim določa, da:
- se sofinancira zgolj programe, ki se izvajajo na univerzah, s tem pa prihaja do delitve visokošolskega in znanstveno-raziskovalnega prostora le na podlagi institucionalne ureditve in ne kazalnikov kakovosti izvedbe doktorskega študija;
- se sredstva »skladno s proračunskimi možnostmi lahko zagotovijo v Proračunu RS«, kar MVZT oz. Vlade nikakor ne zavezuje, da se ta sredstva bodo zagotovila;
- MVZT po lastni presoji razdeli sredstva med univerze, te pa potem na podlagi svojih razpisov med doktorske kandidate, pri čemer je ŠOS že opozoril na težave z neobjektivnimi in netransparentnimi kriteriji, ki smo jim bili v univerzitetnem prostoru priča že v preteklosti (primer UP FHŠ);
- se za večji del sredstev (shema predvideva 2 modela) lahko prijavijo samo kandidati, ki niso v delovnem razmerju, torej niti zaposleni na fakulteti (mladi raziskovalci, asistenti);
- se vzporedni študij ne sofinancira in tako ne spodbuja študija res nadarjenih raziskovalcev;
- morajo kandidati izpolnjevati na novo opredeljene pogoje za sofinanciranje (kot so potrjena zasnova ali tema doktorske disertacije; to pa predstavlja postopek, ki na visokošolskih zavodih lahko traja tudi po več mesecev);
- morajo kandidati prejeto sofinanciranje vrniti v kolikor ne zaključijo doktorskega študija v akreditiranem roku (običajno 3 leta) oz. najpozneje v 12 mesecih po tem obdobju, kar kaže na trend spodbujanja kvantitete pred kvaliteto tudi na najvišjih stopnjah izobraževanja. ŠOS se zaveda, da kvaliteten doktorski študij terja svoj čas, zorenje kandidata in teme, trajanje študija pa se zato lahko tudi nekoliko podaljša, sploh, če gre za kandidate, ki so že zaposleni;
- se kot opravičeni razlogi za podaljšanje oz. mirovanje statusa štejejo samo materinstvo ali daljša bolezen, kar pa v nobeni meri ne upošteva drugih objektivnih okoliščin posameznika, ki izhajajo iz delovnih ali raziskovalnih obveznosti in končno doseganja drugih izjemnih rezultatov v tem času.

Nova Uredba se dotika tudi že vpisanih doktorskih kandidatov, ki naj bi se prijavili na javni razpis MVZT, ki bo pripravljen »skladno s proračunskimi zmožnostmi«, kar tem študentom ne zagotavlja  sofinanciranja. Na to je ŠOS opozoril tudi že v preteklih mesecih, MVZT pa je odgovarjal z obljubami, da možnost sofinanciranja zanje ostaja. Vendar pa, tudi v kolikor bodo sofinanciranje prejeli, bo to precej nižje od tistega, ki ga MVZT zagotavlja kandidatom, ki bodo vključeni v novo shemo.