(Ljubljana, 9. november 2005) Predstavniki Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) so se odzvali na trditve poslanke Slovenske demokratske stranke Alenke Jeraj in Janeza Šušteršiča iz vladnega Odbora za reforme, ki zagovarjata tržni model visokega šolstva. Tržni model naj bi pozitivno vplival na kakovost visokega šolstva. ŠOS ugotavlja, da to ne drži, za primerjavo pa lahko pogledamo nizozemski primer, kjer tak model poznajo že celo desetletje. Na Nizozemskem je 15 univerz, tržni model pa je v nasprotju s pričakovanji in argumenti vlade prinesel poplavo študijskih programov nizke kakovosti in agresivnih medijskih akcij, s katerimi visokošolske institucije tekmujejo za študente.

V zadnjem času se v javnosti poskuša ustvarjati vtis, da je reforma, ki jo je predlagal Odbor za reforme, za študente koristna. Predsednik ŠOS Miha Ulčar: »ŠOS razume, da mora podmladek vladajoče stranke zagovarjati stališča svojih starejših mentorjev, čudi pa nas lahkotnost, s katero poslanka Jerajeva in g. Šušteršič iz Odbora za reforme nizata svoje zaključke.« Po mnenju Jerajeve in Šušteršiča naj bi ustanovitev novih univerz povzročila konkurenco, s tem naj bi se povečala možnost izbire, to pa naj bi posledično privedlo do dviga kvalitete študija. Prav tako naj bi se z reformami zmanjšal delež tistih študentov, ki študija ne zaključijo.

Na Nizozemskem imajo že zadnje desetletje precej tržno orientiran sistem financiranja visokega šolstva. Kar 20% finan�?nih sredstev za financiranje visokošolskih institucij se nabere od šolnin. Glede na relativno velik delež financiranja bi morali imeti študenti tudi velik vpliv na kakovost študija, vendar se to v zadnjem desetletju ni zgodilo. Financiranje univerz je na Nizozemskem že celo desetletje v pretežni meri odvisno od tržnih mehanizmov. Te spremembe so povzročile, da univerze ne morejo več dolgoročno načrtovati svojega razvoja. V kratkem času se je pojavilo veliko število novih študijskih programov, ki so nekakovostni in neceloviti. Kakovost visokega šolstva se s tržnimi mehanizmi in šolninami torej ni povečala, ampak zmanjšala.

Neposredni učinek sprememb v financiranju se na Nizozemskem zrcali tudi v tem, da so univerze prisiljene v agresivno promocijo, tiskanje dragih brošur, reklamne akcije v medijih in produkcijo na hitro sestavljenih študijskih programov. Poudarek je na skladanju novih, zanimivo zvenečih programov. Očiten primer je pojav velikega števila programov komunikologije na Nizozemskem, ki so se zaradi zanimanja študentov pred nekaj leti pojavili v velikem številu, potem pa prav tako na hitro izginili. Tržni model šolstva torej slabša informiranost študentov o kakovosti programov.

Čeprav so na Nizozemskem ovire za prepis z ene institucije na drugo zelo majhne, je kljub temu število študentov, ki zamenjajo univerzo zaradi slabe kakovosti študija, majhno in primerljivo z drugimi državami, ki nimajo tržnega modela visokega šolstva. Študij ni tržno blago in ga ni tako enostavno zamenjati, kot na primer taksi službo. Posameznik je v študij na neki fakulteti investiral že vsaj eno leto svojega časa, si našel prebivališče, ima prijatelje na tej fakulteti. Razen v skrajnih primerih se ne odloči, da bi šel zaradi kakovosti študirati enak program nekam drugam, če sploh ima alternativo. Študenti večinoma zamenjajo program le, ko želijo študirati nekaj drugega. Tržni mehanizmi izbire na visokem šolstvu torej ne delujejo.

Tržni model so na Nizozemskem vpeljali tudi zato, da bi študentje hitreje zaključili študij in da bi se zmanjšal delež tistih študentov, ki študija ne končajo. Tržni model financiranja šolstva sam po sebi ni skrajšal trajanja študija, saj študij na Nizozemskem še vedno traja namesto nominalnih štirih let, ki so pri večini programov potrebni za pridobitev naslova »master«, na v povprečju več kot šest let. Ta podatek in podatek o deležu študentov, ki študija ne končajo, je primerljiv s sosednjimi državami, kjer sistem financiranja ne »vzpodbuja študentov k čimprejšnjemu zaključku študija«. Tržni model visokega šolstva torej ni vplival pozitivno na hitrejše dokončanje študija.

Predsednik ŠOS Miha Ulčar: »Trditve poslanke Jerajeve in reformista Šušteršiča o tem, da so reforme za študente in visoko šolstvo koristne, lahko razumemo kot manipulacijo, ki jo poznavanje visokega šolstva in izkušnje iz tujine takoj ovržejo. Kot primer lahko vzamemo Nizozemsko, ki tržni model visokega šolstva pozna že nekaj časa. Čeprav imajo vsega skupaj 15 univerz, tržni model tam ne deluje. Po tamkajšnjih izkušnjah reforme niso povečale kakovosti programov in niso skrajšale študija. Namesto kakovosti so univerze pozornost začele posvečati predvsem dragi promociji ter na hitro sestavljenim nekakovostnim študijskim programom. Informiranost študentov o kakovosti se je poslabšala. Ne primeru Nizozemske lahko jasno vidimo, da študij ni tržno blago in da tržni mehanizmi v visokem šolstvu ne delujejo. Reformisti naj se zato nehajo igrati z visokim šolstvom, saj to ni igrača, na kateri bodo eksperimentirali.«

# # #

Dodatne informacije:
Tomo Juvan
predstavnik za odnose z javnostmi
Študentska organizacija Slovenije
Dunajska 51, Ljubljana