Predstavniki ŠOS so se na sestanku z ministrom Zupanom, ki je potekal 3. maja, pogovarjali o ministrovem videnju razvoja slovenskega visokega šolstva. Predstavniki ŠOS se z ministrom niso pogovarjali o osnutku predloga zakona, ampak o smernicah razvoja slovenskega visokega šolstva. Na sestanku jih je minister sicer pozval, da naj pripravijo pripombe na osnutek predloga zakona, vendar pa so se predstavniki ŠOS z ministrom dogovorili, da do 25. maja pripravijo le svoje poglede na razvoj področja visokega šolstva v Sloveniji.

Sedanji osnutek predloga zakona je za ŠOS le pokazatelj, da se pogledi ministra in ostalih visokošolskih partnerjev razhajajo že v osnovnih točkah. ŠOS je pripravljena sodelovati z vsemi visokošolskimi partnerji pri oblikovanju zakonodaje, vendar pa želi, da se visokošolski partnerji najprej dogovorijo za izhodišča zakona in šele nato oblikujejo osnutek predloga zakona.

Po mnenju ŠOS, osnutek predloga zakona odpira vrata neregulirani privatizaciji visokošolskega prostora, ruši avtonomijo univerz ter drastično posega na področje študentskih pravic. Znanje obravnava kot tržno blago, spodbuja elitizacijo ter omejuje dostopnost visokega šolstva z uvedbo šolnin in zmanjševanjem pravic študentov.

Predlog zakona temeljito posega na področje organiziranja in financiranja univerz, pri tem pa ne vzpostavlja neodvisnega sistema za zagotavljanje kakovosti samih študijskih programov, tako na državnih, javnih in zasebnih univerzah. Briše sledi bolonjske reforme, prehodi med študijskimi programi in prehodi na višje stopnje so zamegljeni, v predlogu pa se še vedno pojavlja sporno določilo o enačenju ravni izobrazbe, ki je v ustavni presoji.

Omogoča uvajanje sprejemnih izpitov, še vedno pa zahteva opravljeno maturo za vpis na univerzitetne študijske programe. S tem se povečuje pritisk na dijake, ki bodo morali poleg mature opravljati tudi sprejemne izpite in teste nagnjenosti za določeno področje na različnih fakultetah.