Javni_Natecaj.jpg
RAZPIS.jpg
ureditev_polozajax.gif
studentski_memorandum.jpg
Prispevek1.gif
Prispevek2.gif
2009-07-stipendije.gif
2009-zakon-o-univerzi.gif
predlog SOS
strateski nacrt SOS
knjiga1.gif knjiga2.gif
kajpami.gif
evrostudent-07.jpg
deklaracija visokosolskih partnerjev
sova.gif
logo2a-ani-mali.gif
stalisce-do-reform.gif
manifest-slovenskih-studentov.gif
bolonjski-proces.gif
druzbeni-profil-studentov.gif



Študentska organizacija Slovenije o ustanavljanju Nove univerze
(Ljubljana, 30. september 2008)
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je zaskrbljena nad pozitivnim mnenjem Senata za akreditacijo k ustanovitvi Nove univerze, saj za izdajo akreditacije niso bili izpolnjeni vsi pogoji. 23. člen Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov zahteva obvezno neodvisno strokovno mnenje v primeru nastanka novega visokošolskega zavoda oz. njegovega preoblikovanja. Tega v postopku akreditacije ni bilo, na kar je predstavnik študentov v postopku večkrat opozoril. 

ŠOS meni, da je ob ustanovitvi vsake nove univerze potrebno neodvisno ekspertno mnenje. To določajo tudi Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov in zato je predstavnik študentov v Senatu za akreditacijo nasprotoval potrditvi akreditacije brez ekspertnega mnenja. Predstavnik študentov se včerajšnje seje Senata za akreditacijo zaradi zdravstvenih razlogov ni mogel udeležiti.

Včerajšnja akreditacija Nove univerze brez ekspertnega mnenja pomeni, da je mogoče merila za akreditacijo prilagajati volji članov Senata, zato ŠOŠ zahteva, da se merila, predvsem pa postopke jasno določi. Zadnje dogajanje na Senatu za akreditacijo kaže, da je trenutni sistem zagotavljanja kakovosti daleč od optimalnega in da je potrebno na tem področju nujno nekaj spremeniti. ŠOS sicer ne nasprotuje ustanavljanju zasebnih visokošolskih zavodov, vendar pa morajo biti ustanovljeni v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti.

Na številne pomanjkljivosti pri delovanju Sveta RS za visoko šolstvo (Svet) je v zapisniku z dne 1. julija 2008, o opravljenem inšpekcijskem nadzoru opozoril Direktorat za e-upravo in upravne procese, saj delovanje Sveta v času inšpekcijskega nadzora ni bilo v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku in ostalo zakonodajo. Zaradi nepravilnosti pa ga je preiskovala tudi Komisija za preprečevanje korupcije in ugotovila, da preiskovano ravnanje uradnih oseb ustreza definiciji korupcije (Načelno mnenje št. 129, 7. maj 2008). Nepravilnosti in nedoslednosti pri delovanju Sveta omogočajo uresničevanje parcialnih interesov, saj se zaradi proceduralnih napak lahko razveljavi katerikoli sklep, ki predlagatelju ne ustreza.

Nedopustno je tudi izbiranje in imenovanje članov Sveta s strani Vlade RS, kar ji preko sestave Sveta daje vpliv na sestavo senatov in delovnih teles Sveta. Kriterijev za izbiro članov Sveta in ekspertov, ki bi morali pisati neodvisna mnenja, namreč ni ali pa so pomanjkljivi. Predvsem bi bilo nujno vzpostaviti mehanizme za preprečevanje konflikta interesov. Omogočiti je treba dovolj močno in kompetentno kadrovsko sestavo sekretariata, da bo lahko deloval po veljavni zakonodaji in v skladu z evropskimi standardi in smernicami, ki jih sedaj ne dosega.

Izguba kredibilnosti Sveta RS za visoko šolstvo je dosegla kritično točko, ko je Vlada RS ob zadnjem imenovanju novih članov Sveta izbrala in imenovala tri predstavnike delodajalcev. Dva od njih celo predavata na zasebnih fakultetah, ki sestavljajo pravkar akreditirano novo univerzo. Konflikt interesov je dvojen, saj visokošolski predavatelji in vodstvo visokošolskih ustanov ne more predstavljati interesov delodajalcev v visokošolskem prostoru, zastopniki interesov sedanje vlade pa bodo kot predstavniki delodajalcev ostali v Svetu tudi po volitvah 2008, saj so imenovani za 6 let.

Zaradi vseh nepravilnosti, konfliktov interesov in izgube kredibilnosti Sveta so zakonske spremembe na tem področju nujne. Slovenija je ena od redkih evropskih držav, ki še nima delujočega neodvisnega sistema zunanjega zagotavljanja kakovosti. Prehiteli sta nas Češka in Slovaška ter celo Romunija in Bolgarija. ŠOS meni, da je že čas, da Slovenija vzpostavi sistem, ki bo ustrezal tako evropskim standardom in smernicam kot tudi potrebam slovenskega visokošolskega prostora.

Ob urejanju tega področja v novi visokošolski zakonodaji je nujno, da se spremembe oblikujejo celostno, strokovno, partnersko in brez vpliva parcialnih  interesov. Na nacionalni ravni mora delovati sistem, ki bo zagotavljal, da vsi visokošolski študijski programi ustrezajo določenim standardom kakovosti. Zato je potrebno vse študijske programe, ne glede na to, kdo jih izvaja, najprej akreditirati, kasneje pa izvajati zunanjo evalvacijo. Naloga takšnega sistema zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu je, da daje zanesljive informacije o kakovosti študija za vse bodoče študente, delodajalce in ostalo zainteresirano javnost.

Zato ŠOS pričakuje, da bo ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, skupaj s študenti, pristopilo k pripravi novega Zakona o visokem šolstvu. Slovenija potrebuje visokošolski prostor, ki bo urejen celovito, transparentno in sistemsko, študentom pa bo omogočen kakovosten študij brez šolnin.

 
< Nazaj   Naprej >
Izdelava:
10DESET