Evropski ministri zadolženi za visoko šolstvo so se 18. in 19. 9. 2003 sestali na rednem dvoletnem srečanju da bi pregledali razvoj procesa nastajanja evropskega visokošolskega prostora in zastavili prioritete za prihajajoče obdobje. Študentska organizacija Slovenije je s svojim predstavnikom aktivno sodelovala v delegaciji Minisatra RS za šolstvo znanost in šport. Na osnovi sklepnega dokumenta ministrske konference (t.i. Berlinskega komunikeja) želimo opozoriti javnost na stanje v domačem visokošolskem prostoru. Obenem si prizadevamo za odločnejši pristop k reformiranju domačega visokega šolstva v skladu s sodobnimi evropskimi trendi.

Zagotavljanje kakovosti in akreditacija

V našem prostoru proces zagotavljanja kakovosti temelji na samoevalvaciji. Na nacionalni ravni zavzema osrednjo vlogo pri zagotavljanju kakovosti Nacionalna komisija za kakovost visokega šolstva. Postopek akreditiranja pa je v rokah Sveta RS za visoko šolstvo, ki do sedaj še ni vpeljal periodične akreditacije (kot je predvideno v nacionalnem programu za VŠ). Zagotavljanje kakovosti in akreditacija se torej pri nas razvijata po dveh različnih tirih in zelo počasi. Prvo je popolnoma v rokah visokošolskih institucij, druga pa pretežno v pristojnosti Vlade RS.

Ena treh prioeritet berlinskega sklepnega dokumenta je vzpostavitev sistema zagotavljanja kakovosti in akreditacije, kar je neposreden poziv tudi pristojnim institucijam v RS k čimprejšni akciji na tem področju. Komunike poziva tudi k javnosti omenjenega procesa ter mednarodni primerljivosti evalvacije. Študentje smo že pozvali k vzpostavitvi neodvisne agencije za zagotavljanje kakovosti in akreditacijo. V njej naj bi bili udeleženi vsi ključni zainteresirani akterji v procesu (vključno s študenti, visokošolskimi institucijami, vlado RS in delodajalci), nihče pa naj ne bi prevladal.

Pri postavljanju sistema zagotavljanja kakovosti in akreditacije mora ŠOS prisostvovati že v začetku. Predlog zakona o spremembah Zakona o visokem šolstvu naj bi bil (po besedah državne sekretarke) pripravljen do konca letošnjega leta.

Visoko šolstvo - javno dobro in javna odgovornost

V kontekstu stališča Vlade RS, da je potrebno popolnoma sprostiti trgovino z edukacijskim storitvami v RS, je določilo o socialni dimenziji in šolstvu kot javnem dobrem dobrodošel varuh koncepta visokega šolstva kot pomembnega družbenega podsistema (in ne le tržnega blaga). Mednarodno sodelovanje in izmenjave na področju visokega šolstva morajo biti po mnenju ministrov predvsem podrejene akademskim vrednotam. Tržni mehanizmi in komercialni principi torej ne smejo postati osnova procesom internacionalizacije visokega šolstva, regulacija transnacionalne ponudbe visokošolskega izobraževanja pa ne sodi med pristojnosti WTO.

Pri nas se soočamo s kontroverzno situacijo, kjer univerze ob zagotovitvi visoke stopnje avtonomije niso prevzele tudi ustrezne odgovornosti za kakovost. Študentje smo se znašli med dvema ognjema: Po eni strani smo soočeni s smoušečnostjo in pasivnostjo univerz (zlasti ljubljanske) ter zato prisiljeni zahtevati zunanji nadzor, po drugi strani pa moramo braniti javno visoko šolstvo pred težnjami Vlade RS po liberalizaciji trga za visokošolsko izobraževanje.

Prav tako so evropski ministri s svojim stališčem o posebni vlogi visokega šolstva v družbi potrdili koncept brezplačnega in vsem dostopnega visokega šolstva, ki ga ŠOS vseskozi zagovarja. Šolninski lobi je v Sloveniji vse glasnejši in še bolj bo, ko bo prišlo do uvajanja strukture diplomskih stopenj na osnovi dveh glavnih ciklov. Uvedba šolnin ob prehodu v drugi cikel bi predstavljala oviro pri prehodnosti in izbirnosti ter marsikomu otežila nadaljevanje in zaključek študija na drugi stopnji. S tem bi se oddalili od smisla uvajanja krajših diplomskih stopenj.

Struktura diplomskih stopenj

Za nas je poleg brezplačnosti drugega cikla pomembna tudi prehodnost med cikloma nasploh, saj bi le na ta način dosegli cilje, ki govorijo v prid uvedbi krajših diplomskih stopenj. Ministri so bili v zvezi z omogočanjem prehodnosti precej mlačni (predvidevajo zgolj pravico do prijave na drugi cikel), zato pa moramo toliko odločneje zahtevati čim bolj neoviran prehod med cikloma s kar največjo možno izbirnostjo/interdisciplinarnostjo. Morebitne diferencialne obveznosti naj bi bilo možno opravljati po sprejetju na drugo stopnjo.

Reforma strukture diplomskih stopenj je korenit poseg. Za tovrstno dejanje je potrebna temeljita revizija in posodobitev programov. Ker gre za premik v konceptu visokošolskega izobraževanja, zgolj kozmetična prerazporeditev premetov in ur ne pride v poštev. Berlinski komunike poziva tudi k definiciji posameznih diplomskih stopenj in nazivov glede na rezultate učenja, kompetence, vloženo delo in profil diplomanta (t.i. Qalification framework). S tem bi omogočili transparentnost nacionalnega sistema kvalifikacij in olajšali mednarodno primerljivost in priznavanje.

Priloga k diplomi in ECTS

Ministri so ponovno ugotovili nujnost čimprejšnje uvedbe poenotenih orodij za pospeševanje mobilnosti. Priloga k diplomi je temeljnega pomena za boljšo razpoznavnost kvalifikacij tako pri nadaljevaju študija, kot pri zaposlitvi. Zaračunavanje izdaje takšnega dokumenta nikakor ni v duhu Bolonjskega procesa (univerzi sta namreč predvideli prilogo k diplomi v tujem jeziku v ceniku svojih storitev). Priloga k diplomi je sestavni del diplome, ki mora biti izdan v slovenskem in angleškem jeziku avtomatično in brezplačno. Prav tako je smiselno, da je obrazec popolnoma enoten na vseh visokošolskih institucijah. V Sloveniji visokošolske institucije (zlasti Univerza v Ljubljani) zaostajajo pri uvajanu enotnega mednarodno primerljivega sistema kreditnih točk, ki bi temeljil na obremenitvi študenta in ne zgolj na številu predavanih ur. Pomanjkanje ustreznega prenosnega in nabirnega kreditnega sistema (primerljivega z ECTS) ovira mobilnost študentov in izbirnost kurikularne vsebine.

Soupravljanje in sodelovanje študentov

Ministri so študentom priznali nepogrešljivo vlogo pri oblikovanju in izvedbi bolonjskih reform in priznali študente kot polnopravne partnerje pri upravljanju visokega šolstva na vseh ravneh. Za slovenske študente je pomembno, da nas tako vlada kot visokošolske institucije vključijo v proces priprave predloga sprememb Zakona o visokem šolstvu. Pomemebno je tudi zagotoviti primeren delež študentov v vseh organih, povezanih z visokim šolstvom, tako na vladni ravni kot na ravni visokošolskih institucij. Ključna je aktivna udeležba študentov pri oblikovanju novega sistema za zagotavljanje kakovosti in akreditacijo.

Proces integracije akademske raziskovalne sfere in visokega šolstva

Kot je bilo pričakovano, je največja novost komunikeja vključitev akademske raziskovalne sfere in doktorskega študija na dnevni red Bolonjskega procesa. V Sloveniji je trenutno akademska raziskovalna sfera razmeroma v središču pozornosti oblikovalcev razvojne strategije. Vlada RS je napovedala večje premike na področju povezovanja akademske raziskovalne sfere in gospodarstva. V okviru te zgodbe je bilo doslej malo slišati o vlogi visokega šolstva. Študentje zagovarjamo primeren kompromis med zaščito akademske svobode in avtonomije raziskovanja in poučevanja na eni strani ter razvojnimi in kadrovskimi potrebami gospodarstva ter potrebo po zaposljivosti diplomantov na drugi strani. Nujno bo pozorno bedeti nad prelivanjem sredstev iz raziskav ter dostopnostjo do rezultatov le-teh. Znanje mora ostati javna dobrina.