(Ljubljana, 11. september 2006) Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je danes na Ustavno sodišče RS vložila pobudo za presojo ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu ter dveh členov Uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja. Predstavniki študentov so se za presojo ustavnosti odločili, ker sta novela zakona in uredba v nasprotju z načeli pravne države in posegata v pravice sedanjih in bodočih diplomantov. Študentska organizacija Slovenije je Ustavnemu sodišču RS predlagala, naj zadrži izvršitev celotnega zakona in izpodbijanih členov uredbe, saj bi lahko zaradi njihovega izvajanja nastale težko popravljive posledice.

Predsednica Študentske organizacije Slovenije Saša Albreht je na današnji novinarski konferenci, na kateri je ŠOS predstavil pobudo za ustavno presojo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, poudarila, da študentje noveli zakona nasprotujejo že lep čas, saj ta po njihovem mnenju predstavlja odmik od dosledne implementacije bolonjske reforme v slovenskem visokošolskem prostoru. Saša Albreht: »Novela zakona je sporna tudi zato, ker jo je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo predlagalo, Državni zbor RS pa sprejel brez soglasja glavnih partnerjev v visokem šolstvu (študentje, univerze in delodajalci) ter v nasprotju s stališči in opozorili Sveta RS za visoko šolstvo in Državnega sveta RS. Sedaj nam je preostala le še pobuda za ustavno presojo zakona, saj smo prepričani, da je novela v nasprotju z več členi Ustave RS in je zato sporna tudi s pravnega vidika.«

Študentje v pobudi za ustavno presojo nasprotujejo 1. členu zakona, kjer je določeno, da se enoviti magistrski študijski programi lahko oblikujejo tudi za tiste poklice, ki niso urejeni z direktivami EU. Navedena določba je v neposrednem nasprotju z 58. členom Ustave RS, ki določa, da so univerze avtonomne, ta avtonomija pa se prvenstveno kaže na vsebinskem področju, torej na področju študijskih programov. O navedenem vprašanju je Ustavno sodišče RS enkrat že odločalo (odločba št. U-I-34-4) in odločilo, da je določanje študijskega režima načelo avtonomije univerz.

4., 5., 6. in 7. člen novele zakona ukinjajo neodvisno javno agencijo za visoko šolstvo in njene naloge prelagajo na Svet RS za visoko šolstvo. Izpodbijani členi mu podeljujejo upravna pooblastila, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 121. člena Ustave RS. Na podlagi novele zakona bi Svet RS za visoko šolstvo postal organ, ki naj bi deloval neodvisno, strokovno in nepristransko. Vendar pa v to obstoji dvom, saj se bodo strokovne, organizacijske in administrativne naloge opravljale preko organa v sestavi ministrstva, kar pa že samo po sebi ne zagotavlja samostojnosti oz. neodvisnosti, poudarjajo predstavniki študentov.

Bojan Kurež, predsednik Odbora za visoko šolstvo: »Najbolj obširna argumentacija se nanaša na 15. člen novele. Izpodbijani člen določa ravni izobrazbe, ki jih diplomanti prejmejo na podlagi zaključenega visokošolskega študija. Ta člen bo imel za študente retroaktivne učinke, saj bo naknadno urejal pravni položaj študentov in tako spreminjal pogoje, pravice in obveznosti, ki izhajajo iz njihove pogodbe o izobraževanju. Nove ravni, ki jih uvaja, niso natančno določene, ampak so konkretizirane v izpodbijani uredbi, pri čemer je nemogoče identificirati število ravni iz novele zakona s številom ravni v uredbi, kar kaže na nedoločnost in tako na kršitev načela, da je Republika Slovenija pravna država. To je v nasprotju tudi s 87. členom Ustave RS, ki določa, da se pravice in obveznosti posameznikov lahko določijo samo z zakonom. Zaradi navedenega in zaradi popolne odsotnosti opredelitve, kaj točno pomeni raven izobrazbe, obstoji bojazen, da bodo delodajalci zaradi ekonomske logike začeli uporabljati načelo ravni izobrazbe in ne več stopnje izobrazbe, kar bi lahko povzročilo, da bodo posamezniki z visokošolsko izobrazbo razvrščeni tudi v VI. tarifni razred, kar bo imelo posledice na njihov socio-ekonomski položaj.«

Sporen je tudi nov način financiranja univerz, kot ga določa 17. člen novele zakona. Izpodbijani člen določa, da se financiranje ureja z uredbo o javnem financiranju, kar je v nasprotju z določbami 58. člena Ustave RS, ki določa, da način financiranja univerz določa zakon. Določbe 10. člena v navezavi na 17. člen tako omogočajo, da se mimo zakonskega pooblastila spremeni financiranje univerz in morebiti uvedejo celo šolnine.

Študentje so v ustavno presojo vložili tudi 2. in 4. člen Uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja. Bojan Kurež: »Tu navajamo podobne razloge kot pri 15. členu novele. Še posebej pa poudarjamo, da se pravice in obveznosti lahko določijo zgolj in samo z zakonom, nikakor pa ne z uredbo.«

# # #

Dodatne informacije:
Tomo Juvan
predstavnik za odnose z javnostmi
Študentska organizacija Slovenije
Dunajska 51, Ljubljana

telefon: 041 362 524
e-mail: E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript