Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) ob današnjemu posvetu na temo Zakona o univerzi opozarja, da je potrebno vse spremembe v visokošolskem prostoru obravnavati previdno in v soglasju z vsemi visokošolskimi partnerji. ŠOS zastopa vse slovenske študente in zato poudarja, da mora biti visokošolski prostor urejen celovito in v enotnem, krovnem zakonu, da med študenti ne bo prihajalo do razlik že na osnovi tega, na katerem visokošolskem zavodu bodo končali študij. Vse spremembe zakonodaje bi morale biti plod tehtnega predhodnega premisleka v smeri iskanja rešitev odprtih problemov.

Pogovori, ki so se odvijali v okviru posveta, so prinesli na dan celo izjave v smislu »Univerza so profesorji!«, kar kaže na osnovno nerazumevanje partnerskega odnosa v okviru visokošolskega prostora, ki pa je nujen pri sprejemanju temeljnih aktov, ki to področje opredeljujejo.

ŠOS sicer pozdravlja dejstvo, da se je zaradi tega predloga v Sloveniji začela razprava o posameznih odprtih vprašanjih v našem visokošolskem prostoru. ŠOS pa je stališča, da je potrebno pred sprejemanjem takšnih sprememb nujno doseči soglasje vseh visokošolskih partnerjev o tem, kakšen naj bo naš visokošolski prostor v prihodnje in kakšna naj bodo izhodišča, na katerih bodo temeljile spremembe visokošolske zakonodaje.

Poleg tega ŠOS opozarja tudi na nekatere vsebinske rešitve, ki so za slovenski prostor nesprejemljive in bi lahko prispevale k zmanjšanju kakovosti in transparentnosti študijskih programov in delovanja univerz. Gre predvsem za širjenje pristojnosti univerz na področje, ki mora biti enotno urejeno na državni ravni; primer za to so merila za prehode med študijskimi programi, obremenitev z ECTS točkami in podobno. ŠOS poudarja, da mora biti akreditacija študijskih programov v Sloveniji v pristojnosti nacionalne agencije za zagotavljanje kakovosti in ne sme biti prepuščena posameznim univerzam. Prav tako ŠOS nasprotuje uvajanju tržnih elementov - kot so možnost hitrega oblikovanja študijskih programov, s poudarkom na tržni privlačnosti s prenosom pristojnosti akreditacij in oblikovanja meril za univerze - v visokošolski prostor, kot tudi uvajanju nove organizacijske oblike, ki nima jasno določenih varovalk za zagotavljanje demokratičnosti upravljanja ter izstopu zaposlenih iz sistema javnih uslužbencev. S tem predlogom se javne univerze odmikajo iz sfere javnega. Tudi predlagani sistem financiranja nima jasnih meril in kriterijev za financiranje; preko pogajanj z državo pa omogoča tudi vpliv politike na visoko šolstvo.

Ob tem ŠOS tudi opozarja, da poseben Zakon o univerzi umetno ločuje univerzitetne in neuniverzitetne programe samo na podlagi imena in ne na podlagi kakovosti študijskih programov, kar bi moral biti glavni cilj vseh visokošolskih zavodov. Rok Primožič, vodja Odbora ŠOS za visoko šolstvo: »Kakovost programov se bo izkazala v praksi in predvsem, ko bomo imeli v Sloveniji vzpostavljen delujoč in neodvisen sistem za zagotavljanje in spremljanje kakovosti, zato je vnaprejšnje določanje ločnic med univerzitetnimi in neuniverzitetnimi programi nepremišljeno, predvsem  pa ne izhaja iz objektivnih ocen, ki bi jih pridobili z evalvacijo. Zato je ŠOS mnenja, da je potrebno najprej celostno urediti področje visokega šolstva, s poudarkom na kakovosti, kar pa (naj) pokriva krovni zakon, ki ureja to področje.«