Predstavniki Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) in Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so danes na novinarski konferenci predstavili svoj pogled o predlogu sprememb Zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih in njegovi obrazložitvi ter o odnosu Vlade Republike Slovenije do partnerstva z zainteresiranimi akterji pri oblikovanju zakonodaje in izvajanju funkcij splošnega interesa. Ministrstvo za visoko šolstvo znanost in tehnologijo (MVŠZT) je namreč nedavno Strokovni delovni skupini Republike Slovenije za spremljanje in uresničevanje bolonjskega procesa predstavilo predlog Zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih. Iz predloga in obrazložitve predlagatelja je po mnenju ŠOS in GZS jasno razviden odklon od smisla in ciljev bolonjske reforme visokega šolstva v Sloveniji.

Predstavniki ŠOS in GZS ugotavljajo, da je MVŠZT pristopilo k oblikovanju predloga iz izhodišča, ki novo prvo in drugo diplomsko stopnjo vzporeja izobrazbi starega (še potekajočega) dodiplomskega študija. Slednje je zlasti razvidno iz predloga naslovov za tehniško, biotehniško, tehnološko in pedagoško področje. Naziv profesor in univerzitetni diplomirani inženir naj bi se namreč po novem pridobila šele po končani drugi diplomski stopnji - po petih letih. Po mnenju ŠOS in GZS je zaskrbljujoča tudi naglica sprejemanja novega zakona ter izključenost pomembnih partnerjev na področju visokega šolstva pri snovanju zakona. Strokovna delovna skupina RS za spremljanje in uresničevanje bolonjskega procesa je bila seznanjena s predlogom večer pred proceduro sprejemanja, brez ustreznega časa za usklajevanje in javno razpravo, medtem ko so delodajalci bili iz procesa popolnoma izključeni.

Ena temeljnih sestavin bolonjskega procesa je nova struktura diplomskih stopenj, v dokumentih bolonjskega procesa pa je jasno zapisano, da je izobrazba po prvi diplomski stopnji relevantna za trg dela. Slednje pomeni, da morajo biti pridobljeno znanje in spretnosti zaključena celota, ki predstavlja zadostne kvalifikacije, da je diplomant sposoben odgovorno in uspešno vstopiti na trg dela, hkrati pa ima možnost nadaljevanja študija. Študentska organizacija Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije razumeta trditev, da je kvalifikacija po drugi diplomski stopnji enakovredna dosedanji diplomi, kot občuten odklon od smisla reforme, saj bolonjska prenova ne pomeni le uvajanje "pavze" v bivšem dolgem dodiplomskem ciklu. Dosedanjega daljšega dodiplomskega študija ni smiselno primerjati z novimi bolonjskimi stopnjami, saj naj bi postopoma prešli na nov koncept organizacije visokega šolstva v smeri sooblikovanja Evropskega visokošolskega prostora do leta 2010. Študentje in delodajalci pričakujejo temeljito prenovo programov in pristopa k poučevanju, ki bo omogočilo ustvarjalni študij, oblikovalo kritičnega in odgovornega diplomanta, pripravljenega na izzive sodobnega trga dela. Organizacija študija, kot ga zagovarja MVŠZT ne spodbuja oblikovanja celovite prve diplomske stopnje in ne omogoča fleksibilne študijske poti posameznika, ki bi s kombinacijo študija iz dveh različnih področij želel pridobiti znanja in veščine, ki so iskane na sodobnem trgu dela. Študent bo najverjetneje prisiljen študirati oba cikla, kot kaže na istem študijskem področju, pri čemer ni jasno ali bo v drugem ciklu predvidena šolnina. Tak pristop po mnenju govornikov pomeni izogibanje prenovi in ohranjanje stanja, ki ni v korist ne študentom in ne kakovosti visokega šolstva v Sloveniji. 

Mednarodna primerljivost deluje po novi logiki priznavanja, in ne enačenja. Pomembna je vsebina študijskega programa in kompetence diplomantov. Nostrifikacija diplom je zastarel koncept, ki v Sloveniji in v ostali Evropi ni več v uporabi. Argument o oškodovanju diplomantov programov stare strukture študija je torej odveč, saj organi priznavanja v tujini in doma upoštevajo zlasti učne dosežke in specifike izobraževalnega sistema (tako starega, kot novega) ter tako pridobljene kompetence diplomantov.

Novela Zakona o visokem šolstvu se je, kot prvi korak v bolonjsko reformo visokega šolstva, oblikovala z aktivnim vključevanjem partnerjev v visokošolskem prostoru. V skupino za spremljanje bolonjskega procesa, ki je novelo zasnovala, so bile vključene visokošolske ustanove, ministrstvo, študenti, delodajalci, Svet za znanost RS, Svet za visoko šolstvo RS, Nacionalna komisija za kakovost VŠ in strokovnjaki s področja visokega šolstva. Partnerstva, ki se je v preteklosti oblikovalo z namenom snovanja kakovostne reforme visokega šolstva sedaj ni več. Krog, v katerem se nadgrajuje in uresničuje bolonjska reforma je preozek, da bi lahko zajel potrebne izkušnje in oblikoval predlog, ki bi vseboval kakovostne rešitve v čim več pogledih, menijo predstavniki ŠOS in GZS. Še bolj nenavadno je izključevanje Gospodarske zbornice Slovenije iz oblikovanja Zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih, saj so delodajalci eden ključnih partnerjev, ki se bodo pogosto srečevali s tem zakonom. Študenti in visokošolske ustanove so bile z osnutkom zakona zgolj seznanjene preko Skupine za spremljanje bolonjskega procesa, ki po novem ne vključije več delodajalcev. Pogrešajo javno razpravo o predlogu zakona in obravnavo osnutka zakona na vseh visokošolskih ustanovah, med študenti in delodajalci, saj je predlog zakona brez prispevka vseh glavnih partnerjev pomanjkljiv in enoznačen. Takšno ravnanje je po mnenju ŠOS in GZS skrajno tvegano in neodgovorno. Zaznali so tudi odrivanje in hromenje institucij, ki v slovenskem prostoru igrajo pomembno vlogo pri iskanju konsenza in izvajanju nekaterih funkcij splošnega interesa. Menijo, da lahko tako delodajalci preko svojega predstavništva, kot študentje preko svoje organizacije pomembno prispevajo k razvoju in napredku celotne družbe ter s svojim svetovalnim prispevkom obogatijo proces oblikovanja politike in strategije Slovenije.

Nasprotujejo tudi izključevanju študentov iz snovanja zakonov, ki bistveno posegajo na področje študentske sociale in avtonomije organiziranja študentov, kot na primer nedavno predstavljena pobuda Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Tako ravnanje je namreč v nasprotju z Zakonom o skupnosti študentov.

S pobudami ministrstev Vlade Republike Slovenije, ki posegajo globoko v izročilo partnerskega dialoga pri oblikovanju politik, se jasno nakazuje težnja po spodkopavanju kritične pobude družbenih skupin, stanov in interesnih predstavništev. Študentska organizacija Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije sta trdno prepričani, da na tak način ni mogoče zagotoviti razvoja, družbenega napredka in blaginje prebivalcev Slovenije in da s tovrstno politiko ni mogoče soustvarjati državljanom prijazne Evrope.