(Ljubljana, 20. maj 2011)
Ob današnji obravnavi Resolucije o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011 – 2020 (Re-NPVŠ) Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) vse poslance poziva k treznemu premisleku ob sprejemanju tako pomembnega strateškega dokumenta za področje visokega šolstva, ki bo začrtal razvoj tega področja za celotno desetletje in bo podlaga za sprejemanje zakonodajnih sprememb. ŠOS poziva poslance, naj dokumenta ne preoblikujejo v nobeni smeri, ki bi lahko ogrozila kakovost ali dostopnost do visokega šolstva v Sloveniji.

Osrednji načeli ŠOS pri vprašanju visokega šolstva sta kakovost in dostopnost visokega šolstva in prav na grožnje po zmanjšanju dostopnosti študija, predvsem na podiplomskih stopnjah, je ŠOS opozarjal skozi ves čas razprave o predlogu NPVŠ. Določeni predlogi s strani ŠOS so bili sicer upoštevani, še vedno pa ostaja problematično predvsem izvajanje doktorskega študija, ki se ga omeji samo na univerze (kljub temu, da ga do sedaj, skladno z merili izvajajo tudi že nekateri samostojni zavodi). Poleg tega pa se uvaja zelo kratek rok za vračanje sofinanciranja doktorskega študija, kjer študenti že sedaj občutijo veliko negotovost zaradi financiranja kot tudi pritiske neutemeljenega zviševanja šolnin.

Prav težnja k uvedbi šolnin ali odloženih šolnin je bila večkrat izpostavljena tudi v razpravah, ki so spremljale NPVŠ, zato ŠOS ob sprejemanju Re-NPVŠ pozdravlja odločitev predlagatelja, da šolnin na prvih dveh stopnjah ne bo in pričakuje, da se dokument v zadnji fazi obravnave ne bo spreminjal v smeri, ki bi pomenila manjšo dostopnost terciarnega izobraževanja. ŠOS je kritičen do ukrepa vračanja šolnin na drugi in tretji stopnji, saj je slednje utemeljeno na povečanju odgovornosti posameznika, torej študenta, za dokončanje študija. ŠOS ob tem opozarja, da niso študenti edini odgovorni za ne-dokončanje študija ali podaljševanje tega, pač pa gre krivdo iskati predvsem v sistemu, ki mladim diplomantom ne omogoča zaposlitve in uresničevanja svojih kariernih in osebnih načrtov po diplomi, pa tudi v nekakovostnih (predvsem bolonjskih) programih...

ŠOS zavrača tudi ukrep o uvedbi posojilnih shem, saj te ne pomenijo pomoči študentom, pač pa potiskanje mlade generacije v zadolževanje. Posledice čutijo predvsem študenti iz socialno šibkih okolij, ki se zato v manjši meri odločajo za študij, kar njihove možnosti še dodano poslabšuje. ŠOS je večkrat navedel primere zadolževanja študentov iz Velike Britanije in ZDA ter posledice tega, a žal ostal preslišan.

Poleg socialnih pa se bodo, po mnenju ŠOS, poslabšali tudi drugi pogoji študija in kakovost. Številne odločitve se z novim NPVŠ namreč prepušča neposredno univerzam, namesto, da bi se sistem čim bolj poenotil na nacionalni ravni. ŠOS tukaj opozarja predvsem na vpisne pogoje. Študenti se tako lahko znajdejo v precej neenakih položajih, glede na to, kateri visokošolski zavod bodo izbrali. Prav tako bo skrb za kakovost in akreditacijo prepuščena univerzam samim, ki pa že sedaj v postopke pošiljajo pomanjkljivo pripravljene programe in akreditirajo vedno več takih, za katere ni potreb v delovnem okolju, na podiplomskem študiju pa programe, ki študentom ne morejo omogočiti zakonsko predpisanega vključevanja v znanstveno raziskovalno delo. ŠOS poudarja, da avtonomije ni brez odgovornosti visokošolskih institucij, ki pa so v zadnjem obdobju že velikokrat padle na izpitu.

Predlagatelj prav tako želi tudi formalizirati neformalno učenje, ki ga prenaša na univerze, kar ŠOS vidi kot postopno onemogočanje izvajanja obštudijskih dejavnosti na drugih naslovih, kot so številna študentska društva, civilno družbena gibanja, mladinske, nevladne in končno tudi študentske ter druge organizacije, ki skrbijo za dostopne možnosti za neformalno izobraževanje in druge obštudijske dejavnosti študentov.

Kljub pomenljivemu naslovu NPVŠ »Drzna Slovenija« pa so nekateri ukrepi precej manj drzni. Tako je recimo smer internacionalizacije usmerjena predvsem na Balkan (»Bolje prvi na vasi, kot zadnji v mestu.«) in pa v poudarjanje pomena zgolj dveh institucij, o katerih tudi strokovna javnost deli zelo ločena mnenja.

ŠOS prav tako izraža pomislek o uresničljivosti programa, saj ne obstaja nobena zaveza, da mu bo že ta, kaj šele prihodnje vlade, naklonjene tudi, ko se bo odprlo vprašanje financiranja visokega šolstva. NPVŠ pa je uresničljiv le ob zadostni meri javnega financiranja in seveda ob pripravljenosti visokošolskih deležnikov na spremembe, ki jih predvideva.