(Ljubljana, 29. maj 2008)

Spoštovani predsedujoči!

Študentska organizacija Slovenije je v zadnjem času zasledila nekaj medsebojno izključujočih se informacij in različnih stališč do vpisovanja absolventskega staža na Univerzi v Ljubljani ter Univerzi v Mariboru, ravno tako pa so se v javnosti pojavile tudi izjave ministrice za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo o tej temi. 

Na podlagi neusklajenih pristopov, opozarjamo, da je potrebno visokošolsko zakonodajo spreminjati premišljeno in v iskanju konsenza med vsemi visokošolskimi partnerji. Študenti imajo pravico do predvidljivih in vnaprej znanih pravil glede njihovega študija in zato je nedopustno spreminjanje pravil nekaj mesecev pred začetkom novega študijskega leta, kar postavlja študente v negotov in neprijeten položaj. Prav tako ni dopustno, da bi na eni univerzi glede absolventskega staža uvajali drugačna pravila, kot na drugi, saj absolventski status določa Zakon o visokem šolstvu. Takšne razlike med univerzami bi lahko pripeljale do neenake obravnave študentov. Izpostavljamo pa tudi dejstvo, da imajo študenti pravico do dokončanja študija pod pogoji, pod katerimi so ga vpisali.

Zaradi transparentnosti in korektnosti do študentov pričakujemo, da boste v najkrajšem možnem času obvestili študente, da imajo pravico do vpisa absolventskega staža, kar bo tistim, ki to potrebujejo, omogočilo dokončanje diplomske stopnje. Pričakujemo tudi, da boste v bodoče takšne in podobne spremembe, ki se tičejo vseh študentov in so tudi zakonsko določene, načrtovali koordinirano, na nacionalni ravni, v sodelovanju z nami in seveda v iskanju konsenza med visokošolskimi partnerji.

Pri tem želimo izpostaviti, da vsaka država mora sama izbrati svojo pot do evropskega visokošolskega prostora in pri tem upoštevati lastne posebnosti. Ohranitev absolventskega staža v ničemer ne ogroža bolonjske reforme. Nasprotno – z absolventskim stažem je npr. možno ublažiti posledice površne implementacije reforme. Polemika glede absolventskega staža opozarja na probleme, ki jih imajo študenti ob končevanju bolonjskih stopenj in razkriva do sedaj prikrite napake pri uvajanju novih študijskih programov. Ti bi morali biti oblikovani in izvedeni tako, da bi jih bilo mogoče zaključiti v zato predvidenemu času. Probleme, ki se kažejo, ko prva generacija študentov zaključuje prvo bolonjsko stopnjo (prepozna izvedba diplomskega seminarja, dejanska obremenitev ne ustreza ECTS točkam predmeta, premalo mentorjev diplomskega dela ipd.) bo potrebno čim prej odpraviti. Pričakujemo pravilno in periodično preverjanje ECTS obremenitve in prilagajanje študijskih programov dejanski obremenitvi po Tuning metodologiji. Pomembno je uvajanje sodobnih metod učenja in poučevanja. Študijski programi se morajo izvajati na ravni, ki jo določajo Dublinski deskriptorji za prvo, drugo in tretjo bolonjsko stopnjo, ECTS točke pa povezati z učnimi dosežki. Diplomsko delo ni nujna sestavina študijskega programa, pomembno pa je, da je program celovit in omogoča tako izhod na trg dela kot tudi nadaljevanje študija. V ta namen je potrebno čim prej uvesti celovite sisteme notranjega zagotavljanja kakovosti na vseh univerzah, fakultetah in samostojnih visokošolskih zavodih. Za pravilno oblikovane in izvedene študijske programe so odgovorna predvsem vodstva univerz, fakultet in visokošolskih zavodov.

Zato vas pozivamo, da na vaših univerzah oblikujete študijske programe tako, da jih bo mogoče zaključiti v predvidenem času treh oziroma štirih let, nastajajoče probleme pa rešujete tako, da se negotovost za študente ne bo povečevala.

Za vaše sodelovanje se vam najlepše zahvaljujemo!

S spoštovanjem,