(Ljubljana, 13. oktober 2010)
Na današnji seji Sveta Vlade RS za študentska vprašanja so predstavniki Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) predstavili svoje pripombe, pomisleke in predloge k Nacionalnemu programu visokega šolstva 2011-2020 (NPVŠ). NPVŠ ima v trenutni obliki preveč nedefiniranih ali pomanjkljivo opredeljenih področij, vključno s finančnimi posledicami in zagotovljenimi sredstvi za implementacijo predlaganih ukrepov.

Glavna točka današnje seje Sveta Vlade RS za študentska vprašanja je bila obravnava NPVŠ. Eden izmed pomislekov predstavnikov ŠOS se nanaša na vprašanje zagotovitve sredstev v državnem proračunu, drugi pa na vprašanje avtonomije univerz. NPVŠ namreč prenaša povečan del avtonomije na univerze oz. visokošolske zavode, za katere pa ŠOS meni, da za to stopnjo avtonomije še niso dovolj zreli. Poleg tega pa določeni ukrepi oz. presek več različnih ukrepov pomeni zmanjšanje dostopnosti študija, predvsem na določenih visokošolskih zavodih, kar bi posledično umetno razdelilo visokošolski prostor, predvsem pa študente. ŠOS poudarja, da kultura kakovosti vodi v večjo odgovornost do poslanstva visokega šolstva in da samo to lahko prinese tudi večjo avtonomijo.

ŠOS se ne strinja z uvedbo institucionalne binarnosti, saj bi umetno razdelila naš visokošolski prostor. Sicer je res potrebno redefinirati naš visokošolski prostor, to pa mora temeljiti na kakovosti, ne pa na postavljanju umetnih ločnic med oblikami izobraževanja. Trenutno stanje prinaša možnosti zlorabe te binarnosti, vendar pa ŠOS meni, da za to obstajajo drugačni mehanizmi (kot npr.: preverjanje izvajanja ob reakreditaciji). Prav tako ni dovolj sredstev, ustrezne infrastrukture ali bazena kadrov za uresničitev tega ukrepa.

Vsekakor pa se ŠOS z določenimi ukrepi strinja in pozdravlja ukrepe, ki gredo v smeri večje povezanosti različnih institucij ter visokošolskih partnerjev. ŠOS je že podal predloge sprememb, ki so delno že upoštevani v trenutnem predlogu NPVŠ, in sicer:
• povečan pomen pedagoškega dela v procesu habilitacij;
• enotna študijska struktura: 3+2+3 (z izjemo EU reguliranih poklicev);
• preoblikovanje izrednega študija, ki je sedaj prerasel v neupravičeno zaračunavanje šolnin;
• variabilni del financiranja, pogojen s kakovostjo in uresničevanjem poslanstva visokošolskega zavoda;
• ukrepi v smeri povečanja kakovosti ter
• ukrepi v smeri internacionalizacije in povečanja mednarodne mobilnosti tako študentov kot zaposlenih.

Posebno področje je področje socialne dimenzije, kjer ŠOS meni, da slovenski prostor še ni zrel za nekatere ukrepe v smeri večanja odgovornosti posameznika. Pri tem ŠOS znova poudarja, da se z ugotovitvami o predolgem študiju in fiktivnih študentih strinja, a bo te nepravilnosti odpravila že enotna evidenca vpisa. Drugi del odgovornosti za podaljševanje študija pa gotovo nosijo tudi visokošolski zavodi in pa neustrezna strategija zaposlovanja mladih. To mladim diplomantom ne omogoča ustreznih zaposlitvenih možnosti, kar del populacije sili v podaljševanje študija, ki je ponekod preraslo že v socialni korektiv.

ŠOS nasprotuje vključitvi posojil v NPVŠ, saj posojila niso socialni transfer, ŠOS pa ne želi, da bi se spodbujajo zadolževanje mlade populacije, ki se želi izobraževati.

Na Svetu Vlade RS za študentska vprašanja je bilo po predstavitvi pomislekov študentov dogovorjeno, da se pripravi dopolnjen predlog NPVŠ, ki se bo predvidoma konec meseca obravnaval na 2. delovni skupini Sveta Vlade RS za študentska vprašanja.