(Ljubljana, 9. marec 2007)
Študentska organizacija Slovenije je mnenja, da postaja situacija na področju visokega šolstva nepregledna in negotova. Omejevanje vpisa na javnih visokošolskih zavodih, umetno ustvarjanje mest na naravoslovnih programih ter nekateri drugi odmevni ukrepi ministra Zupana na tem področju, na stežaj odpirajo vrata zasebnemu visokemu šolstvu.

Podobna usmeritev, ki kaže na promocijo zasebnega visokega šolstva je razvidna tudi iz sprememb Uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov, saj omogočajo razdeljevanje sredstev za razvoj visokega šolstva glede na odločitev ministra. Merila, po katerih bo ta sredstva razdeljeval, še niso znana; javne univerze pa že občutijo vpliv takšnih sprememb.

Saša Albreht, predsednica ŠOS: »Trenutna situacija na področju visokega šolstva je povsem zmedena in negotova. Interes ministra Zupana se kaže v smeri ustanavljanja novih zasebnih visokošolskih zavodov in reduciranja javnih univerz, kar dokazujejo zadnji dogodki na Primorskem. Pri vseh teh postopkih pa se minister ne obremenjuje z ustanovitvijo neodvisne agencije za zagotavljanje kakovosti, ki je nujen dejavnik zagotavljanja res kakovostnega študija, tako na zasebnih kot tudi javnih visokošolskih zavodih.«

Argumentacija na katero se sklicuje ministrstvo je, da bo konkurenca koristila tudi javnemu visokemu šolstvu. Vendar pa, če se zasebna konkurenca razvija na račun javnega visokega šolstva, mu ne more koristiti, saj javno visoko šolstvo nima dovolj sredstev potrebnih za razvoj in konkurenčnost. ŠOS meni, da je zasebno visoko šolstvo specifično, saj se izvajajo predvsem programi, za katere niso potrebna velika vlaganja v opremo, hkrati pa pritegnejo veliko študentov (družboslovje in ne-tehnične vede). Zato tu niti ne moremo govoriti o pravi konkurenčnosti, saj mora javno visoko šolstvo izpolnjevati tudi druge naloge, kot je izobraževanje za razvoj družbe pomembnih poklicev, razvijanje znanja na vseh področjih, demokratičnosti in socialne kohezije.

Odprto vprašanje je tudi zakonodaja, ki naj bi urejala delovanje visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je pripravilo 16 izhodišč za novi skupni zakon o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti, ki jih je študentom in rektorjem predstavilo decembra 2006. Od decembra lani je ŠOS večkrat pozvala ministra, da skupaj pristopimo k oblikovanju takšne zakonodaje, ki bo sledila smernicam bolonjskega procesa in poudarjala kakovost visokega šolstva. Omenjeni zakon je postal neviden in neslišen; pripravljajo ga za težkimi vrati ministrstva.

Saša Albreht, predsednica ŠOS: »Študentska organizacija Slovenije si želi, da bi bilo sodelovanje na področju visokega šolstva tako uspešno, kot je na nekaterih drugih področjih, na katerih so že opazni konkretni rezultati. Poudarjamo, da Slovenija potrebuje konstruktivno prenovo visokega šolstva, ki jo bodo v dialogu oblikovali enakovredni partnerji. Nikakor si pa ne želimo, da bo zakon, pod pretvezo terminskega načrta, sprejet po hitrem postopku, glede na želje ministra Zupana. Zato apeliramo na predsednika Vlade, da naj prepozna potrebo po sistemski ureditvi visokošolskega prostora, in sicer na način, ki bo vključeval vse visokošolske akterje in to pravočasno.«

ŠOS že vseskozi poudarja pomembnost neodvisnega organa za zagotavljanje kakovosti visokega šolstva, ki bi študente in delodajalce obveščal o kakovosti študijskih programov. Trenutno v Sloveniji ni delujočega zunanjega sistema zagotavljanja kakovosti, saj do sedaj še ni bila ustanovljena javna agencije za visoko šolstvo. Svet RS za visoko šolstvo je prevzel zunanjo evalvacijo (poleg akreditacije in habilitacije) in je trenutno v fazi preoblikovanja. Glede na zastavljen model ne bo mogel delovati dovolj neodvisno in učinkovito za evropske standarde kakovosti, saj bo njegova strokovna služba kar organ v sestavi ministrstva. Na tej podlagi lahko sklepamo na nadaljnje namere ministra Zupana. Člane v Svet, ki bi moral biti neodvisen, imenuje Vlada RS. Kar pomeni, da lahko zgolj in samo politična volja kroji usodo visokega šolstva. Privilegiji zasebnih visokošolskih zavodov se že kaže preko financiranja, samo vprašanje časa je, kdaj bodo privilegij postali očitni tudi pri akreditiranju in evalvaciji.