| Novela Zakona o visokem šolstvu v posmeh pravni državi |
|
Država odvzema že pridobljene pravice diplomantov, se izmika dosledni implementaciji bolonjske reforme, ustvarja diplome brez vrednosti na trgu dela in posledično sili k podaljševanju študija, odstopa od partnerstva v visokem šolstvu ter uvaja možnost za uvedbo šolnin
(Ljubljana, 10. julij 2006) Spremembe Zakona o visokem šolstvu, ki jih bo jutri obravnaval Državni zbor RS, korenito posegajo v že pridobljene pravice sedanjih in bodočih diplomantov. Študentska organizacija Slovenije opozarja, da je novela zakona v nasprotju z načeli pravne države. Sporna pa je tudi vsebinsko, saj uvaja diplomo brez vrednosti na trgu dela in tako sili študente k podaljševanju študija. Neustrezen je tudi nov sistem zunanjega zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu, ki ne bo deloval po načelih partnerstva, strokovnosti ter neodvisnosti. Novela zakona ni usklajena z glavnimi partnerji v visokem šolstvu in pomeni konec bolonjske reforme študijskih programov, poudarjajo predstavniki študentov. Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu (ZViS-E) ter Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (uredba) po mnenju predstavnikov študentov odvzemata že pridobljene pravice diplomantov brez obrazložitve in navedenega vzroka (npr. javnega interesa) ter tako kršita načelo pravne države, ki v 2. členu Ustave Republike Slovenije določa, da je RS pravna in socialna država ter tako nasprotujeta načelom pravne varnosti oz. zaupanja v pravo in načelu določnosti. Najbolj bodo prizadeti vsi dosedanji in bodoči diplomanti visokošolskih strokovnih programov, vsi dosedanji univerzitetni diplomanti, ki so se vpisali na študijske programe 2. bolonjske stopnje (in celo plačujejo šolnino, po novem pa bodo pridobili ponovno isto stopnjo izobrazbe) ter študenti na 1. bolonjski stopnji (ki so imeli ob vpisu legitimna pričakovanja, da bodo pridobili celovito izobrazbo in da bodo po končanem študiju zaposljivi). Republika Slovenija je z Ustavnim zakonom za izvedbo Ustave RS (1. člen) prevzela tudi Družbeni dogovor o enotnih temeljih za klasifikacijo poklicev in strokovne izobrazbe, ki določa stopnje pridobljene izobrazbe. Uvajanje ravni izobrazbe bo z določitvijo novih tarifnih razredov delodajalcem omogočilo precejšnje znižanje stroškov. S takšno opredelitvijo ravni izobrazbe, ki dopušča ravnanje po prostem preudarku oz. arbitriranje je kršen 2. člen Ustave RS ter načelo določnosti oz. lex certa. Zakonodajalec bo posegel tudi v 49. člen Ustave RS, ki določa, da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto. Gre za poseg v pravni standard enakih pogojev, saj bo diplomantom ogrožen že pridobljen pravni položaj in iz tega izvirajoče pravice, kot so plača, socialna varnost, napredovanje in izobraževanje, dosedanji diplomanti pa bodo trajno oškodovani. Uredba je v nasprotju s 87. členom Ustave RS, ki določa, da se pravice in obveznosti posameznikov lahko določijo samo z zakonom. Novela zakona pa je v nasprotju tudi s 155. členom Ustave RS, saj bo prišlo do retroaktivnih oz. povratnih učinkov, ki bodo lahko zaradi upoštevanja nove ureditve pripeljali do sprememb kolektivnih pogodb, aktov o sistemizaciji ali pogodb o zaposlitvi. Prizadeti posamezniki bodo po vsej verjetnosti sprožili kopico delovnih sporov. To bo preobremenilo sodišča in ogrozilo načelo sojenja brez nepotrebnega odlašanja. S tem pa se bo kršilo načelo pravice do sodnega varstva. Predsednik Odbora za visoko šolstvo Bojan Kurež: »Novela zakona odvzema že pridobljene pravice diplomantom ter sili študente v daljši študij, saj po prvi bolonjski stopnji ne bodo zaposljivi. Z uvajanjem enovitih magistrskih ciklov ne bodo imeli možnosti izstopa po 1. stopnji in kombiniranja disciplin, kar bo poslabšalo možnosti njihove zaposlitve in jih ponovno prisililo v daljši študij. Sporno je tudi oblikovanje sistema zunanjega zagotavljanja kakovosti, saj se uvaja rešitev, ki ne temelji niti na principu partnerstva niti ne pristopa strokovno k visokem šolstvu. Povrh vsega bo ta organ politično odvisen od ministrstva, kar je v izrecnem nasprotju s predpisanimi evropskimi kriteriji. Novela zakona prepušča financiranje visokega šolstva vladni uredbi in s tem omogoča uvedbo šolnin. Čeprav minister Zupan trdi, da novela zagotavlja brezplačen študij, več pravnih strokovnjakov ugotavlja, da se spremembe nanašajo le na način odmerjanja sredstev za študijsko dejavnost. Odločitev o uvedbi šolnin je tako prepuščena vladi, ki to lahko stori na vsaki od svojih sej.« # # #
telefon: 041 362 524 |
| < Nazaj | Naprej > |
|---|


















