Kljub raznolikosti sodelujočih organizacij so si bili zbrani enotni, da sta način priprave in vsebina osnutka predloga zakona popolnoma nesprejemljiva. Zbrani so predstavili argumente, s katerimi so kritično ocenili delo ministrstva in opozorili na dramatične posledice, ki jih tak način dela ter tovrstni predlogi pomenijo za prihodnost visokega šolstva v državi in prihodnost slovenske družbe v celoti.

Javno tribuno je organizirala Študentska organizacija Slovenije skupaj s študentskim politološkim društvom Polituss in zvezo KOMISP. Zaradi poskusa omejevanja udeležbe skupini študentov ob Ljubljanskem Navju ŠOS od vodstva Policije zahteva pojasnila.

Predsednik Koordinacije Raziskovalnih institutov KORIS-a dr. Boris Majcen: »Zakonsko urejanje področja visokega šolstva je izjemo pomembno. Želimo, da se zakon pripravi tako, da bo narejen na podlagi najširšega družbenega konsenza ob soglasju o temeljnih izhodiščih in usmeritvah, ki bodo podlaga novega zakona.«

Dr. Ivan Svetlik, prorektor Univerze v Ljubljani: »Stališče Rektorske konference RS je znano, želel pa bi poudariti še drugi vidik. Postavljeni smo v položaj, ko moramo braniti 800-letno institucijo – univerzo. Nisem si predstavljal, da bo v tem času treba tako izrazito braniti položaj oz. avtonomijo univerze pred polaščanjem politike.«

Predstavnik ŠOS-a je naštel nekaj konkretnih tem, ki se tičejo študentov in ki pomenijo poslabšanje dosedanjega stanja. Urban Dejak, predsednik Odbora ŠOS za visoko šolstvo: »Z osnutkom predloga zakona se omejuje dostopnost visokega šolstva, predvsem z uvajanjem šolnin in krčenjem študentskih pravic. Osnutek predloga ne rešuje starih problemov, ampak odpira veliko novih.«

Gal Kirn, član Delavsko – Punkerske Univerze: »Različna gibanja in študentje se zavedajo, da je situacija kompleksnejša in resnejša. Ne gre samo za področje visokega šolstva, ampak gre za privatizacijo na vseh področjih.«
Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje in izobraževanja: »Pokazalo se je, da je ta oblast prepričana, da lahko to državo preoblikuje tako, kot ji ustreza. Osnutek predloga zakona je omogočil refleksijo, kakšna sta mesto univerze in položaj visokega šolstva v Sloveniji. Tako je temeljno vprašanje, ali bo lahko univerzitetna skupnost sama definirala svoj položaj ali ji ga bo definirala politika.«

Dr. Tomaž Sajovic, predsednik Neodvisnega sindikata delavcev UL: »Treba se je zavedati, komu je znanje namenjeno. Po mojem mnenju je znanje namenjeno človeku in ne kapitalu.«

Zbranim so se pridružili samoiniciativno organizirani študentje Filozofske fakultete, ki so na tribuno krenili izpred sedeža Univerze v Ljubljani, in poželi bučen aplavz. Udeležence tribune, ki so pred tem svojo skrb v zvezi z napovedanimi spremembami v obliki protestnega pisma vložili na MVZT, so pri Ljubljanskem Navju policisti brez razloga zadrževali skoraj celo uro.  ŠOS od Policije zahteva pojasnilo o razlogih za zastraševanje in zadrževanje študentov.

Novih 50 udeležencev je napolnilo največjo predavalnico FDV in zbrane seznanilo z zahtevami, ki so jih pred tem izročili MVZT. Te so: Univerza je avtonomna! Univerza ni podjetje! Študij je brezplačen za vse in splošno dostopen. Znanje ne sme biti predmet privatizacije in profitne logike. Znanje je v službi celotne družbe in ne kapitalskih interesov.

Dr. Zinka Kolarič, dekanja Fakultete za družbene vede je poudarila: »Reforme, izvedene na način šok terapije, omogočajo temeljito zamenjavo družbenih elit, s privatizacijo javnega sektorja. Na področju visokega šolstva sta bil izvedena dva premika, in sicer od družboslovja k naravoslovju in od javnega k zasebnemu. Ta dva vidika sta legitimna, vendar pa postaneta nelegitimna, ko se ugotovi, da se ju poskuša izvesti na princip, ko se nekomu vzame in drugemu da. Vsi ti premiki se poskušajo izpeljati brez dialoga, brez soglasja.«

Na koncu javne tribune je približno 200 udeležencev simbolično in soglasno izglasovalo nezaupnico ministru Zupanu. ŠOS ocenjuje, da je dogodek uspešno pokazal pomembnost obravnavane problematike in na veliko enotnost različnih institucij in posameznikov, ki pomeni nasprotovanje tako načinu dela kot tudi sami vsebini osnutka predloga zakona.