(Ljubljana, 25. oktober 2010)
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) pozitivno ocenjuje napredek na področju štipendiranja, saj predlog Zakona o štipendiranju predstavlja nov način štipendiranja, ki omogoča sočasno pridobivanje več različnih vrst štipendij. ŠOS pa je še vedno mnenja, da je takšen napredek le slaba tolažba ob nekaterih preteklih ukrepih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) na področju štipendiranja in socialnih transferov. Poleg tega zakon še ni dokončno dodelan in ni naključje, da ga je MDDSZ dal v javno obravnavo pred glasovanjem o Zakonu o malem delu v Državnem zboru. Po mnenju ŠOS Zakon o štipendiranju zgolj navidezno rešuje problem, ŠOS pa pričakuje konkretne rešitve in konsenzualni predlog zakona.

MDDSZ je mladoletnim dijakom z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev odvzelo štipendije, dve leti zapored pa se je moral ŠOS zavzemati za ohranjanje višine sredstev na proračunskih postavkah namenjenim štipendijam. ŠOS še vedno zagovarja načelo, da je potrebno zagotoviti državne štipendije tudi za šolajočo se mladino med 15. in 18 letom starosti. Med drugimi se dodatno ukinjajo dodatki za dohodek v družini štipendista, dodatek za vrsto in področje izobraževanja.

Pri določanju višine štipendije na 400 evrov, pri kateri se začne zmanjševati delež državne štipendije, ŠOS meni, da ni določena na podlagi realnih izračunov, zato bo potrebno dodatno določanje te meje. Ob tej meji se mora zasledovati minimalno določene zneske, ki so določeni že pri višini sredstev za minimalne življenjske stroške. ŠOS meni, da se tudi študentom lahko priznajo minimalni življenjski stroški v višini, ki jo ocenjuje prav MDDSZ.

Glede določanja novih vstopnih pogojev pri Zoisovih štipendijah ŠOS ugotavlja, da prinašajo zaostritev in močno zmanjšanje števila novih Zoisovih štipendistov. Glede na pretekle podatke ŠOS predvideva, da bi se lahko število novih štipendistov v letu 2011 / 2012 zmanjšalo iz 1400 na 200. Sicer ŠOS podpira spremembe na področju štipendiranja nadarjenih v smeri nagrajevanja dosežkov, vendar meni, da  je predlagan ukrep preveč parcialen, da bi s tem dosegli pozitivne učinke. Mnenje ŠOS je, da je potrebna celovita prenova sistema štipendiranja nadarjenih, zato zavrača trenutni predlog o dodatnih vstopnih kriterijih brez celovitih sprememb na ostalih področjih Zoisovega štipendiranja in vztraja pri trenutnih veljavnih vstopnih pogojih. Sicer pa je minister dr. Ivan Svetlik tudi povedal, da glede štipendij za nadarjene MDDSZ nima sistema in zato ne morejo delati znanosti. Ob tem se študenti sprašujejo, kako jim lahko potem Zakon o štipendiranju, če se v njem urejajo kadrovske in Zoisove štipendije in pri ključnih država nima sistema. Sicer pa trenutni predlog glede istočasnega izpolnjevanja dveh kriterijev samo grobo enostransko rešuje vstopne kriterije. Še vedno je potrebno celovito uredili področje definiranja nadarjenosti, vzpostavitve mentorstva za nadarjene študente in dijake, in vzpostavili kvaliteten sistem za spodbujanje dosežkov oz. nadarjenosti pri mladih. Ravno neurejen in neusklajen sistem štipendij za nadarjene je eden od razlogov, da se ŠOS s predlogom zakona ne strinja v celoti.

Kljub zagotovilom MDDSZ, da se bo število državnih štipendij povečalo, ŠOS na podlagi preteklih izkušenj poudarja, da bo rezultat viden šele s 1. septembrom 2011. Do takrat bo še vedno del študentov ostal brez možnosti pridobitve državne ali druge štipendije. Zastavljen cenzus se sicer v tem trenutku zdi prepričljivo visok in naj bi dopuščal dostopnost do državne štipendije večjemu krogu upravičencev, vendar ob nejasnem učinku različnih vrst premoženja na dohodek družine ali zaslužki preko študentskega dela, še vedno lahko del študentov iz socialno šibkejšega okolja, ki so svoj položaj v preteklosti reševali ravno s študentskim delom, ostane brez državne štipendije. Danes mora veliko študentov delati, da lahko plačujejo stroške študija, zaslužek od študentskega dela pa se potem všteva v cenzus za štipendije. Študenti bodo primorani zopet poseči po študentskem delu, tega pa ob napovedni uveljavitvi Zakona o malem delu ne bo več, vse skupaj pa bo vodilo k elitizaciji visokega šolstva. Prav tako je še nejasna usoda centraliziranega sistema e-Sociala, preko katerega se bodo štipendije podeljevale.

ŠOS bo v času javne obravnave predlagal dodatne predloge na Zakon o štipendiranju, saj meni, da pretekle negativne izkušnje pri vzpostavljanju zadostne štipendijske politike niso prinesle pravih rezultatov. Zato je trenutni zakonski predlog le okvir, na katerem bo potrebno še dodatno delo in usklajevanje. Za študente predstavlja sistem štipendiranja temeljni steber socialne dimenzije visokega šolstva, ki mora omogočati dostopnost do visokega šolstva z višino štipendije in ustreznimi pogoji za njeno pridobitev. Sicer pa v ŠOS dvomijo, da bo novi Zakon o štipendiranju odpravil vse probleme, ki bodo nastali z uvedbo t.i. malega dela.