(Ljubljana, 19. januar 2011)
Na današnji seji Sveta Vlade RS za študentska vprašanja so člani obravnavali Zakon o štipendiranju (Zštip). Študenti so ponovno opredelili področja, s katerimi se ne strinjajo, ki pa so ključna za zagotavljanje zadostne in ustrezne štipendijske politike. ŠOS vztraja pri celostni ureditvi štipendiranja in tako tudi pri prenosu državnih štipendij iz Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v Zštip.

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) ne podpira ukinjanja državnih štipendij za mladoletne dijake, saj ugotavlja, da se višine socialnih transferjev preko otroških dodatkov dijakom v celoti ne izboljšuje, ampak poslabšuje. Študenti tudi menijo, da je predlagana reforma socialnih transferjev korak stran od politike štipendiranja, ki naj bi omogočila čimprejšnjo avtonomnost dijakov v času odraščanja.

ŠOS se tudi ne strinja z ukinitvijo državnih in Zoisovih štipendij za tretjo bolonjsko stopnjo torej za doktorski študij, saj še ni vzpostavljenih ustreznih mehanizmov, ki bi zagotavljali pogoje za enakopraven študij študentov različnih smeri na tej stopnji. Temeljna naloga štipendijske politike, ki naj bi bila povečevanje zaposljivosti in omogočanje enakopravnega položaja tudi socialno šibkejšim, se z ukinitvijo teh štipendij zanemarjena.

ŠOS se ne strinja z zaostrovanjem vstopnih pogojev za Zoisove štipendije, saj je potrebno celoten sistem Zoisovega štipendiranja postaviti na novo. ŠOS je pri tem pripravljen sodelovati, seveda pa je odgovornost pristojnih ministrstev, da se te spremembe lotijo in ne poslabšujejo stanja dijakov in študentov z začasnimi restriktivnimi spremembami v trenutnem predlogu Zštip. Zaostritvi vstopnih kriterijev ŠOS nasprotuje, saj Zštip ohranjuje neprimerne koncepte odkrivanja nadarjenosti v sistemu, kjer prevladuje subjektivni kriterij ocenjevalcev. Poleg tega se bo ustvarila nova skupina Zoisovih štipendistov, pod novimi vstopnimi kriteriji in s tem povzročila pravno negotovost med dijaki in študenti.

Poleg tega je ŠOS zahteval ureditev dosedanjih razmerij, saj mladoletnim dijakom predlog Zštip ne omogoča nadaljnjega prejemanja državne štipendije, čeprav so do nje že bili upravičeni. Dijaki so namreč že pridobili pravico do državne štipendije do zaključka izobraževalnega programa, Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pa jim kot kasnejši zakon poslabšuje pogoje oz. znižuje raven pravic. Poleg tega pa ne moremo primerjati zanemarljivo povišanje otroških dodatkov na račun izgube državne štipendije.

Rok Primožič, namestnik predsednice ŠOS: »Varčevanje ministrstva pri štipendijah ni zadosten razlog, da se naši predlogi po več in višjih štipendijah ne bi upoštevali. Na primer vstopni cenzus za državne štipendije se bo sicer povečal, ampak obstajajo pa še nejasnosti, kaj vse se bo upoštevalo v cenzus (nepremičnine, malo delo…). Poleg tega pa sploh še ni jasno koliko več štipendij bo podeljenih. Zakon o štipendiranju bi moral ustrezno pokriti vsa področja od državnih do Zoisovih in kadrovskih štipendij, prav tako pa tudi status štipendistov, ki že prejemajo štipendije pa so mlajši od 18 let.«